petek, 8.8.2025
Ljubljana/Strasbourg, 08. avgusta (STA) - Evropski akt o svobodi medijev, ki bo v celoti začel veljati danes, državam članicam EU nalaga ukrepe za zagotovitev vnaprej določenih in objektivnih postopkov za neodvisno delovanje javnih medijev. Ponudniki medijskih storitev pa morajo objaviti imena svojih dejanskih lastnikov in letni znesek javnih sredstev državnega oglaševanja.
Prav tako morajo objaviti prihodke iz oglaševanja, ki so jih prejeli od javnih organov ali subjektov iz tretjih držav.
Akt nalaga članicam, da zagotovijo ustrezna, vzdržna in predvidljiva finančna sredstva za neodvisno delovanje javnih medijev. Evropska komisija se je za to odločila tudi zaradi dogajanja v Sloveniji, ko je prejšnja vlada Janeza Janše zaustavila financiranje STA.
"Akt daje komisiji jasno pravno podlago za posredovanje, kadar je ogrožena neodvisnost medijev," je za STA pojasnila poročevalka Evropskega parlamenta za akt Sabine Verheyen. Tako bi komisija lahko skladno z aktom začela postopek za ugotavljanje kršitev, če bi članica samovoljno ali politično začasno ustavila financiranje.
Predsednica Evropske zveze novinarjev Maja Sever prav tako meni, da je vzdržno financiranje javnih medijev ravno v tem trenutku, ko ni pravega odgovora o načinu financiranja kakovostnega novinarstva, zelo pomembno. Poleg tega kot ključno vidi krepitev medijske neodvisnosti, je poudarila za STA.
Evropska komisija je v središče akta, ki ga je predstavila jeseni 2022, sicer simbolično postavila spoštovanje uredniške svobode. Države članice ne smejo posegati v uredniško politiko. Istočasno je prepovedano, da skušajo vplivati nanjo.
Hkrati članicam prepoveduje sprejetje prisilnih ukrepov, vključno z uporabo vdorne programske opreme za nadzor, zoper delo ponudnikov medijskih storitev in uredništvo ter novinarske vire.
Verheyen je opozorila, da je treba evropski akt implementirati. "Moje sporočilo slovenski vladi je preprosto: čas za simbolično podporo je mimo - zdaj je čas za uresničitev," je pozvala.
Slovenska vlada želi vsebino akta prenesti v nacionalno zakonodajo s predlogom zakona o medijih, ki v DZ čaka na tretjo obravnavo. Predlog med drugim prvič predvideva državne pomoči za medijsko panogo, omogoča pregled nad medijskim lastništvom in preprečuje medijske koncentracije, ki bistveno zmanjšujejo medijsko pluralnost ali uredniško avtonomijo. Hkrati določa označevanje vsebin, ki jih je naredila umetna inteligenca, ter prepoveduje spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj.
V društvu in sindikatu novinarjev so pred uveljavitvijo akta ponovno z zaskrbljenostjo opozorili, da Slovenija še ni implementirala njegovih določb. Znova so izpostavili nujnost sprejetja novega zakona o medijih, tudi zaradi finančne pomoči medijem.
Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja
Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija
T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si
PONUDBA
Predstavitev portala
Zakonodaja
Sodna praksa
Strokovne publikacije
Komentarji zakonov
Zgledi knjiženj
Priročniki
Obveščanja o zakonodajnih novostih
TFL AI
TFL IZOBRAŽEVANJA
TFL SVETOVANJE
TFL BREZPLAČNO
Brezplačne storitve
Preizkusite portal TFL
E-dnevnik Lex-Novice
E-tednik TFL Glasnik
Dodatni članki