STA novice / GZS: Reforma sistema ETS korak v pravo smer

"Evropska komisija je prepoznala potrebo po posodobitvi sistema trgovanja z emisijskimi kuponi glede na bistveno spremenjene razmere, za katere obstoječi sistem ni bil prvotno zasnovan. Revizija prihaja v času, ko se gospodarstvo sooča z visokimi in nestanovitnimi cenami energije, zaostrenimi geopolitičnimi razmerami ter naraščajočimi stroški ogljika, ki za energetsko intenzivno industrijo predstavljajo vse večje, v nekaterih primerih tudi eksistenčno tveganje," so zapisali v GZS.

Kot so pojasnili, skrbno spremljajo spremembe in njihove možne posledice za slovensko industrijo, in sicer tako v okviru sodelovanja z evropskimi institucijami kot v dialogu s pristojnimi domačimi ministrstvi.

Pri tem ocenjujejo, da je potreben pragmatičen in uravnotežen pristop, ki bo omogočil doseganje ciljev razogljičenja, hkrati pa ohranil konkurenčnost evropske in slovenske industrije. Prehod mora biti podprt z obsežnimi, predvidljivimi in dostopnimi investicijskimi mehanizmi, saj ciljev razogljičenja ne smemo doseči na način, ki bi vodil v deindustrializacijo Evrope oziroma selitev proizvodnje ven iz EU, so prepričani.

Glede na prvo oceno - dokumenti so namreč obsežni in jih v tako kratkem času niso uspeli preučiti - podpirajo nekatere predloge komisije, zlasti obveznost, da države članice namenijo 50 odstotkov nacionalnih prihodkov iz ETS za naložbe v razogljičenje sektorjev, vključenih v ETS, ter dodelitev brezplačnih kuponov tudi po letu 2030.

"Pri tem pa poudarjamo, da Slovenija ne sme zaostajati pri oblikovanju učinkovitih podpornih mehanizmov za industrijo in da naj v največji možni meri ter v najkrajšem možnem času izkoristi priložnosti, ki jih prinaša revizija direktive. Emisije moramo znižati, vendar poudarjamo, da ne na način, ki bi povzročil izgubo industrijske proizvodnje, delovnih mest, socialne varnosti in ključnih dobavnih verig," so navedli.

Izpostavili so še, da industrija ostaja hrbtenica slovenskega gospodarstva, zato mora biti razogljičenje zasnovano kot industrijska razvojna priložnost, ne kot dejavnik njenega krčenja. "Gre za korak v pravo smer, vendar ostaja še veliko prostora za izboljšave, da Evropa ne postane zgolj industrijski muzej na prostem, brez ustrezne zaščite lastne proizvodnje in konkurenčnosti," so sklenili.

Komisija je predlog sprememb danes predstavila tudi v luči energetske krize, ki je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu prizadela unijo. Slovenija bo po neuradnih informacijah glede na predlog komisije še naprej upravičena do deleža sredstev iz solidarnostne prerazporeditve 10 odstotkov vseh prihodkov v okviru ETS, medtem ko zaradi boljše razvitosti po letu 2030 ne bi več prejemala sredstev iz sklada za modernizacijo.