STA novice / EU v okviru reforme sistema ETS v povečanje naložb v razogljičenje industrije (dopolnjeno)

Kot je ob predstavitvi reforme ETS poudaril evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra, gre za instrument, ki je pri prispevku k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov v EU brez primere. Od leta 2005, ko je zaživel, so se izpusti v gospodarskih sektorjih, ki jih vključuje, zmanjšali za okoli 50 odstotkov.

"Obenem je tudi prepotreben generator prihodkov, ki jih nato uporabimo za naložbe v inovacije in razogljičenje industrije. Od leta 2013 je prinesel približno 270 milijard evrov," je poudaril.

Vendar pa ima sistem tudi določene pomanjkljivosti, je priznal komisar. Med drugim države članice, ki prejmejo 80 odstotkov vseh prihodkov, v razogljičenje industrije vložijo manj kot deset odstotkov teh sredstev.

Zato komisija po njegovih besedah predlaga, da bi morale članice za naložbe v zmanjšanje ogljičnega odtisa sektorjev, ki so vključeni v ETS, v prihodnje nameniti 50 odstotkov prihodkov.

Tovrstne naložbe pa želi Bruselj okrepiti tudi preko dodeljevanja brezplačnih emisijskih kuponov, ki bodo namesto do leta 2034 na voljo do leta 2038. Podjetja jih bodo 80 odstotkov prejela po objavi načrta za naložbe v razogljičenje v Evropi, 20 pa po izvedbi in objavi teh naložb ter z njimi povezanega zmanjšanja izpustov.

Poleg tega namerava z letom 2031 vzpostaviti t. i. banko za razogljičenje industrije, v kateri bo na voljo 400 milijonov emisijskih kuponov. Toliko kuponov bo na voljo tudi v okviru spodbujevalnika naložb v prehod na čiste tehnologije v obdobju med letoma 2027 in 2030. Cilj je, da bi s tem od naslednjega leta do konca prihodnjega desetletja zagotovili za 100 milijard evrov naložb.

Komisija obenem predlaga spremembe linearnega faktorja zmanjševanja kuponov, da bo ta usklajen s ciljem 90-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2040 glede na leto 1990. Spremenili bi ga tako, da bi se skupna količina emisijskih kuponov zmanjševala počasneje, kot je predvideno trenutno, s čimer bi nekoliko razrahljali sistem in zmanjšali pritisk na industrijo.

Viri na komisiji pričakujejo, da bo sistem deloval nekje do leta 2045, pri čemer poudarjajo, da je danes predstavljena revizija namenjena predvsem delovanju sistema v naslednjih desetih letih. Nov pregled zmanjševanja količine kuponov načrtujejo za leto 2033.

Predlog določene spremembe prinaša tudi pri mehanizmih, namenjenih pravični porazdelitvi bremena med državami članicami in finančni podpori najbolj prizadetih držav.

Slovenija bo po neuradnih informacijah glede na predlog komisije še naprej upravičena do deleža sredstev iz solidarnostne prerazporeditve 10 odstotkov vseh prihodkov v okviru ETS, medtem ko zaradi boljše razvitosti po letu 2030 ne bi več prejemala sredstev iz sklada za modernizacijo. Njen bruto domači proizvod (BDP) je namreč v obdobju 2022-24 presegal 75 odstotkov BDP Evropske unije.

Kot je še pojasnil Hoekstra, komisija predlaga razširitev sistema ETS na vse odhodne lete do razdalje 5000 kilometrov z letom 2029, v obdobju 2031-34 pa bi vanj postopoma vključili tudi sežiganje odpadkov.

"S predlogom združujemo ambiciozno podnebno ukrepanje s konkurenčnostjo, odpiramo vrata ponovni industrializaciji Evrope in resnično prispevamo k energetski neodvisnosti," je pristojni komisar povedal o predlogu.

Komisija je predlog sprememb ETS predstavila tudi v luči energetske krize, ki je zaradi vojne na Bližnjem vzhodu prizadela unijo. Zdaj ga bosta obravnavala Evropski parlament in Svet EU, v katerem so zastopane države članice.