STA novice / Državnotožilski svet predlogu zakona o Skoku odločno nasprotuje

DTS sicer podpira vsa prizadevanja za uspešen pregon korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, so zapisali. Pri tem pa poudarili, da bi bilo treba opraviti za javnost odprto širšo strokovno razpravo s čim več strokovnjaki. Takšen zakon se po njihovem mnenju tudi ne bi smel sprejemati po hitrih ali nujnih postopkih "in za zaprtimi vrati".

"Nepremišljene spremembe zakonodaje lahko, poleg tega, da zgrešijo cilj, ki ga zasledujejo, vodijo tudi v neracionalno rabo že tako omejenih resursov v celotnem sistemu kazenskega pravosodja," so zapisali. Hkrati se pri predlogu zakona postavljajo tudi izjemno pomembni ugovori glede njegove ustavne skladnosti, so dodali.

"Izvršilna veja oblasti želi ustanoviti nov privilegiran organ, Specializirano državno tožilstvo (SDT) za pregon korupcije in organiziranega organa (Skok), pri čemer briše ustavne meje in pravila, ki veljajo za funkcije odkrivanja, pregona in sojenja, kar je sicer ena največjih pridobitev v razvoju demokratičnega kazenskega postopka," so zapisali. Delitev funkcij je nujna zaradi zagotovitve poštenega postopka, pravnosti in pravičnosti v državi. Predlog tako slabi izključno pristojnost državnih tožilcev za izvajanje funkcije kazenskega pregona, kar je njihova ustavna naloga, so poudarili.

Predlogu nasprotujejo tudi zato, ker po njihovem mnenju slabi položaj DTS, ki je najvišji organ državnotožilske samouprave in ki je glavni branik samostojnosti državnih tožilcev. "Odvzem zavezujoče narave mnenju, ki ga DTS oblikuje v razpisnih postopkih prostih državnotožilskih mest s hkratnim večanjem vpliva politike (ministra) na kadrovske odločitve hudo posega v samostojnost in neodvisnost državnih tožilcev," so opozorili.

Predlagana sprememba zakona o državnem tožilstvu je po njihovem mnenju tudi v očitnem nasprotju z načelom samostojnosti in neodvisnosti državnih tožilcev, kot izhaja iz odločitev ustavnega sodišča in evropskega sodišča za človekove pravice.

Ob tem so izrecno poudarili, da se predlog sprememb ne nanaša zgolj na razpisne postopke na Skoku, temveč na vse postopke za prosta državnotožilska mesta. Zato nasprotujejo tudi ostalim določbam predloga, ki slabijo položaj DTS.

"Ne gre namreč za nov način organiziranja kazenskega pregona, temveč se izvršilna veja oblasti želi polastiti funkcije kazenskega pregona ter oslabiti načelo samostojnosti državnih tožilcev," so navedli. Na to so opozorili tudi evropskega komisarja za demokracijo, pravosodje, vladavino prava in varstvo potrošnikov Michaela McGratha, so dodali.

Predlog zakona o Skoku, ki ga je v četrtek potrdila vlada in ga poslala v DZ po nujnem postopku, prinaša preoblikovanje SDT v nov tožilski organ Skok in ustanovitev novega Specializiranega sodišča za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Čeprav naj bi po načrtih iz koalicijske pogodbe Skoku priključili tudi KPK, to v zakonu ni predvideno, bi pa morala protikorupcijska komisija v okviru svojih pristojnosti sodelovati z novo posebno tožilsko enoto. Nasprotovanje predlogu zakona so izrazili tako v sodstvu, kot na tožilstvu, državnem odvetništvu in drugih neodvisnih institucijah.