STA novice / Ministrstvo za pravosodje bi z zakonom zožilo krog nujnih dedičev

Po predlagani ureditvi se postopek še vedno začne po uradni dolžnosti na sodišču, ki ob začetku postopka na podlagi listin v spisu ugotovi pristojnost za odločanje. Že v naslednjem koraku pa po prejemu smrtovnice s sklepom pooblasti notarja za nadaljnje vodenje zapuščinskega postopka. Postopek pred notarjem bi potekal po enakih pravilih kot postopek pred sodnikom, tako da je položaj notarja enak položaju sodnika.

Notar je po predlogu dolžan opraviti vse poizvedbe tako glede dedičev kot glede zapuščine. Obveznosti notarja so enake kot obveznosti sodišča in se s predlogom zakona ne spreminjajo. Ko notar ugotovi, katere osebe imajo pravico do dediščine, jih s sklepom o dedovanju razglasi za dediče. Izda sklep o dedovanju, stranke pa imajo možnost ugovora zoper sklep. O ugovoru odloči zapuščinsko sodišče, ki je notarja pooblastilo za vodenje zapuščinskega postopka. Če zapuščinsko sodišče ugodi ugovoru, sodišče samo dopolni postopek oziroma odpravi napako in izda sklep o dedovanju. Stroške uspešnega ugovora mora stranki poravnati notar.

Nadzor nad konkretnim postopkom pred notarjem po predlogu opravlja sodišče, ki je notarja pooblastilo. V primeru kršitev sodišče z njimi seznani ministrstvo za pravosodje in Notarsko zbornico Slovenije, ki imata nadzorne pristojnosti nad notarjevim delom.

V povezavi z oženjem kroga nujnih dedičev v predlogu ministrstvo navaja, da so dednopravne zakonodaje držav, ki so bile reformirane v zadnjih letih, praviloma zožile obseg nujnega dedovanja. Veljavna ureditev v Sloveniji določa, da so nujni dediči pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec. Pokojnikovi dedje in babice ter bratje in sestre pa so nujni dediči le, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje.

Predlog pa črta t. i. relativne nujne dediče, torej določbo glede pokojnikovih dedov in babic ter bratov in sester kot nujnih dedičev. Po oceni ministrstva ta določba glede na socialnovarstveni okvir, ki posamezniku zagotavlja preživetveni minimum in je v domeni države, ni več potrebna.

Predlog zakona nenazadnje predvideva ukinitev instituta sodne oporoke. V teoriji je stališče, da se javno oporoko lahko naredi samo s sodelovanjem sodišča, po opozorilu ministrstva preseženo. Po veljavni ureditvi je notarska oporoka, ki jo ureja zakon o notariatu, enako kot sodna oporoka oblika redne javne oporoke. Tako sodna kot notarska oporoka imata torej učinke javne listine. Po predlagateljevi oceni določbe, ki zaupajo sestavo sodne oporoke sodniku, niso več potrebne.