neupravičena pridobitev
Sentenca
Neupravičena pridobitev nastane, kadar je nekdo brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, pri čemer obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti nastane tudi, če se pravna podlaga ni uresničila ali je pozneje odpadla (190. člen OZ). Obseg vrnitve vključuje poleg same koristi tudi plodove in zamudne obresti, pri čemer se zamudne obresti od nepoštenega pridobitelja računajo od dneva pridobitve, od poštenega pridobitelja pa od dneva vložitve zahtevka (193. člen OZ).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)
- Energetski zakon (EZ-1)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP)
- Zakon o davčnem postopku (ZDavP-2)
- Zakon o urejanju trga dela (ZUTD)
- Zakon o obrambi (ZObr)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o socialnem varstvu (ZSV)
- Zakon o ustavnem sodišču (ZUstS)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin (ZFO-A)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS)
- Zakon o lokalni samoupravi (ZLS)
- Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (ZZUOOP)
- Kolektivna pogodba za javni sektor (KPJS)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS)
- Zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUOPDVE)
- Uredba o vodnih povračilih (Uredba o vodnih povračilih)
- Zakon o telekomunikacijah (ZTel-1)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Odlok o občinskih cestah (Odlok o občinskih cestah)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1)
- Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Zakon o ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (Zakon o ratifikaciji konvencije…)
- Kolektivna pogodba za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (KPZZ)
- Zakon o cestah (ZCes-1)
- Zakon o stavbnih zemljiščih (ZSZ)
- Zakon o javnih cestah (ZJC)
- Zakon o spremembi vrednosti dinarja (Zakon o spremembi vrednosti dina…)
- Zakon o javnem naročanju (ZJN-2)
- Zakon o denacionalizaciji (ZDen)
- Zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO)
- Zakon o financiranju občin (ZFO)
- Zakon o uporabi denarne enote Republike Slovenije (ZUDE)
- Stanovanjski zakon (SZ)
- Zakon o prekrških (ZP-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o urejanju prostora (ZUreP-1)
- Zakon o ratifikaciji Protokola h Konvenciji o pogodbi za mednarodni cestni prevoz blaga (CMR)
- Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD)
- Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Pravilnik o standardih vzdrževan…)
- Zakon o sodnem registru (ZSReg)
- Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti (Uredba o plačah in drugih prejem…)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Uredba o načinu (Uredba o načinu)
- Pravilnik o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (Pravilnik o izvajanju zakona o d…)
- Zakon o davku od dobička pravnih oseb (ZDDPO)
- Uredba o enotni metodologiji in obrazcih za obračun in izplačilo plač v javnem sektorju (Uredba o enotni metodologiji in…)
- Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKZ)
- Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)
- Zakon o jamstvenem skladu Republike Slovenije (ZJSRS)
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV)
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (ZJC-B)
- Zakon o poslovnem registru Slovenije (ZPRS)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP)
Iz posameznih sodb
-
Tožnica je zahtevala uporabnino za poslovne prostore, tožena stranka pa se je neuspešno sklicevala na vlaganja v nepremičnino, izvedena v času, ko tožnica še ni bila lastnica.
VSL Sodba I Cpg 214/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahtevka za uporabnino ni mogoče uveljaviti, če cesta ni kategorizirana kot javna in če je lastnik v obremenitev nepremičnine s služnostjo oziroma gradnjo ceste v preteklosti privolil.
VSL Sodba I Cpg 450/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je bila neupravičeno obogatena, ker ji je bilo zaradi napake v računovodstvu izplačano plačilo, ki je presegalo dogovorjeno bruto bruto urno postavko, določeno v javnem razpisu in partnerskem sporazumu.
VDSS Sodba Pdp 461/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo vračilo preveč izplačanega nadomestila plače, pri čemer je ugotovilo, da delodajalec ni vedoma izplačal previsokega zneska, zato je zahtevek za vračilo utemeljen.
VDSS Sodba Pdp 489/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: KPJS · 39. člen KPJS · 39. člen, odstavek 1, točka 11 KPZZ · 75. člen OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 191. člen ZIUOPDVE · 123. člen ZIUOPDVE · 123. člen, odstavek 4 ZPP · 154. člen ZPP · 165. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 350. člen ZPP · 353. člen ZPP · 360. člen ZPP · 360. člen, odstavek 1 ZZUOOP · 56. člen ZZUOOP · 56. člen, odstavek 7 -
Tožeča stranka mora v primeru spora o unovčitvi garancije zatrjevati izpolnitev svojih obveznosti, tožena stranka pa mora ugovarjati z dokazi o neizpolnitvi ali napakah pri izvedbi.
VSL Sklep I Cpg 141/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je tožnik zadostil trditvenemu bremenu, ker je pojasnil svoje prikrajšanje zaradi preplačila električne energije, toženčevo obogatitev zaradi porabe te energije brez plačila in ključ delitve stroškov.
VSC Sklep Cp 141/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve, ker je med strankama obstajala prevozna pogodba.
VSL Sodba I Cpg 474/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v primeru, ko plačnik preplača dolg zaradi pomanjkanja strokovne pomoči pri izračunu, ne gre za zavestno privolitev v prikrajšanje, zato zahtevek za vračilo preplačila ni izključen po 191. členu OZ.
VSL Sodba II Cp 1130/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila neupravičena pridobitev realizirana s prodajo dostopa do podatkovnih baz, pri čemer tožena stranka za prejeto storitev ni zagotovila ustrezne protidajatve.
VSL Sodba II Cpg 467/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je bila obogatena s prodajo mesa tožnikovega merjasca, kar predstavlja podlago za vrnitveni zahtevek.
VSL Sodba I Cp 562/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 URS · 67. člen URS · 70. člen ZDLov-1 · 50. člen ZDLov-1 · 50. člen, odstavek 8 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 154. člen, odstavek 3 ZPP · 158. člen ZPP · 158. člen, odstavek 1 ZPP · 449. člen ZPP · 458. člen ZPP · 458. člen, odstavek 1 -
Sodišče je presodilo, da je zaradi vključitve v obvezno zavarovanje iz naslova samostojne dejavnosti odpadel pravni temelj za prejemanje denarnega nadomestila za brezposelnost, kar utemeljuje zahtevek za vračilo prejetih sredstev.
VDSS Sodba Psp 162/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da toženka ni imela pravne podlage za zadržanje dvignjenih sredstev zapustnice.
VSL Sodba I Cp 838/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odpravnina zahtevana nazaj zaradi odpadle pravne podlage po sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi.
VDSS Sodba in sklep Pdp 497/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 190. člen, odstavek 3 OZ · 336. člen OZ · 336. člen, odstavek 1 URS · 14. člen URS · 23. člen URS · 35. člen URS · 51. člen Zakon o ratifikaciji konvencije… · 10. člen Zakon o ratifikaciji konvencije… · 12. člen ZDR-1 · 118. člen ZDR-1 · 202. člen ZPP · 115. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 12 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZS · 83.a člen -
Sodišče je poudarilo, da je za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve ključno, ali so bila plačila izvršena v pričakovanju odkupa nepremičnine/prostorov, ki se ni uresničilo, ne glede na vprašanja o obliki ali konvalidaciji prvotnega dogovora.
VSM Sodba I Cp 160/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej sodbi je bila obveznost vračila utemeljena z razveljavitvijo temelja za prenos denarnih sredstev s strani Vrhovnega sodišča.
VSL Sodba II Cp 1942/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je bil obogaten s prejemom dodatnega plačila za institucionalno varstvo, čeprav so bile te storitve v spornem obdobju že v celoti plačane iz proračuna in s strani tožnika.
VSC Sodba Cp 402/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 193. člen OZ · 346. člen OZ · 353. člen OZ · 358. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 353. člen ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZSV · 100. člen ZSV · 16. člen ZSV · 16. člen, odstavek 1 ZSV · 16. člen, odstavek 3 -
Sodišče je toženkino ravnanje pri prodaji podrejenih obveznic opredelilo kot nepošteno, zato je dolžna plačati zamudne obresti od dneva vplačila obveznic.
VSC Sodba Cp 388/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 311. člen OZ · 312. člen OZ · 312. člen, odstavek 1 OZ · 312. člen, odstavek 2 OZ · 314. člen OZ · 336. člen OZ · 336. člen, odstavek 1 OZ · 337. člen OZ · 344. člen OZ · 347. člen OZ · 347. člen, odstavek 1 OZ · 593. člen OZ · 87. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 12 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 353. člen ZPP · 358. člen ZPP · 7. člen ZPP · 8. člen -
V tej zadevi je bilo sporno, ali je toženec dolžan povrniti korist od uporabe rotopanojev, čeprav trdi, da z njimi ni ustvarjal prihodkov.
VSM Sklep I Cp 266/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da so bili stroški izvensodne izterjave utemeljeni, ker so imeli podlago v splošnih pogojih pogodbe o finančnem leasingu, tožnik pa ni izpodbil njihove specifikacije.
VSL Sodba I Cpg 164/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni dolžna vračati sredstev sofinanciranja, ker je dosegla cilje razpisa, interna organizacija tožeče stranke pa ni bila predmet pogodbenih zahtev sofinancerja.
VSL Sodba I Cpg 149/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je nerazumno kumulativno uveljavljanje zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve in podjemne pogodbe, saj je za neupravičeno pridobitev nujna odsotnost pravne podlage.
VSL Sodba II Cpg 80/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je zahteval izplačilo pokojnine po zapustniku, vendar je sodišče ugotovilo, da je do prikrajšanja prišlo zaradi tožnikove pasivnosti pri uveljavljanju pravic iz dedovanja.
VSL Sodba II Cp 1524/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 335. člen OZ · 335. člen, odstavek 1 OZ · 339. člen OZ · 341. člen OZ · 346. člen OZ · 347. člen OZ · 347. člen, odstavek 1 OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 ZPIZ-1 · 172. člen ZPIZ-1 · 172. člen, odstavek 2 ZPIZ-2 · 111. člen ZPIZ-2 · 111. člen, odstavek 7 -
Toženec je bil dolžan vrniti denarno nadomestilo za čas, ko je bil dejansko zaposlen v tujini, saj je s tem odpadel pravni temelj za prejemanje nadomestila za brezposelnost.
VDSS Sodba Psp 35/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženka ni bila v dobri veri ob dvigu sredstev z računa zapustnika, saj je vedela, da sredstva niso njena, zato je dolžna plačati zamudne obresti od dneva njihove pridobitve.
VSM Sodba I Cp 552/2021 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 193. člen -
V obravnavanem primeru je bilo nepošteno ravnanje toženke opredeljeno kot prihranek dolgovanega nadomestila za avtorske pravice zaradi neplačila, kar je sprožilo tek zamudnih obresti od trenutka pridobitve koristi.
VSRS Sodba II Ips 43/2021 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila privolitev v prikrajšanje prekinjena v trenutku, ko je solastnik v stečajnem postopku izrazil voljo, da mu dolžnik vrne nepremičnino in plača koristi od uporabe.
VSL Sodba in sklep I Cpg 360/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Plačilo, izvedeno v izogib preteči izvršbi na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena, ne predstavlja prostovoljne izpolnitve v smislu 191. člena OZ, zato je upravičen zahtevek za vračilo neupravičeno pridobljenih sredstev.
VSC Sodba Cpg 75/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razsodilo, da se za obresti od preveč plačanih vodnih povračil uporabljajo določbe OZ o neupravičeni pridobitvi, saj zakon o vodah in uredba o vodnih povračilih tega vprašanja ne urejata.
VSL Sodba I Cpg 477/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožba je bila spoznana za nesklepčno, ker tožnica ni konkretizirala vzročne zveze med toženkino domnevno obogatitvijo zaradi uporabe komunalne infrastrukture in svojim prikrajšanjem.
VSL Sodba II Cpg 268/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Tožnica ni izkazala poplačila dolga iz kredita, zato ni nastalo prikrajšanje, ki bi utemeljevalo zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
VSC Sodba Cp 54/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom, ker je imela tožena stranka podlago za prejeto korist v sklenjeni pogodbi z drugo (avstrijsko) družbo.
VSL Sodba in sklep I Cpg 473/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je plačala dolg dolžnice, zato ni podlage za zahtevek zoper upnika zaradi neupravičene pridobitve.
VSL Sodba I Cpg 589/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila neupravičena pridobitev podana, ker je bil dolg toženca do tretje osebe poravnan s sredstvi pokojnika na podlagi ničnega pooblastila, kar je zmanjšalo zapuščinsko maso.
VSRS Sodba II Ips 74/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvajalec popravila vozila ne more zahtevati plačila od lastnika vozila (leasingodajalca) na podlagi neupravičene pridobitve, če ima veljavno pogodbeno terjatev do naročnika popravila (leasingojemalca).
VSL Sodba II Cpg 623/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se nepoštenost pridobitelja presoja po pravnem standardu vedenja o neupravičenosti prejetega zneska, pri čemer zamudne obresti tečejo od trenutka, ko bi pridobitelj moral oziroma mogel vedeti, da do prejetega zneska ni upravičen.
VSRS Sodba II Ips 60/2020 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 193. člen -
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker je toženka za izvajanje sanacije zemljišč imela pravno podlago v koncesijski pogodbi in upravnih dovoljenjih.
VSRS Sodba II Ips 68/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji vračila vlaganj v nepremičnino uporabilo pravila o neupravičeni pridobitvi za določitev začetka teka zamudnih obresti.
VSC Sodba Cp 210/2020 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče priznalo aktivno legitimacijo tožeči stranki za vračilo preplačanih stroškov, ker je ugotovilo neposreden prenos sredstev na toženo stranko brez obstoja veljavnega naročila za takšno izpolnitveno ravnanje.
VSRS Sodba III Ips 40/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo začetek teka zamudnih obresti pri vračilu pravdnih stroškov, plačanih na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena v revizijskem postopku.
VSRS Sodba III Ips 32/2020 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za neupravičeno prisvojitev koristi iz solastne nepremičnine (posek lesa) brez soglasja solastnika.
VSL Sodba II Cp 806/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru vlaganj v tujo nepremičnino brez soglasja lastnika se uporabi subjektivno merilo obogatitve, saj lahko lastnik uveljavlja ugovor, da vlaganja zanj nimajo nobene koristi.
VSRS Sodba II Ips 112/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da vzpostavitev delovnega razmerja za nazaj povzroči odpadlo podlago za že izplačana nadomestila iz naslova zdravstvenega zavarovanja.
VSL Sodba I Cpg 199/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila uporabnina za solastniško stanovanjsko hišo določena na podlagi izvedenskega mnenja o tržni vrednosti najema.
VSL Sodba I Cp 2309/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo zahtevek za plačilo uporabnine za solastno nepremičnino, ki jo je toženec uporabljal v nasprotju s solastniškim razmerjem.
VSM Sodba I Cp 12/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V tej zadevi je pravna podlaga za prejem denarja odpadla, ker do dogovorjene dobave vozil ni prišlo, zato je nastala obveznost vrnitve prejetega zneska.
VSL Sodba I Cpg 178/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za vračilo kupnine, prejete na podlagi predpogodbe, ki ni bila realizirana s sklenitvijo glavne pogodbe.
VSL Sodba II Cp 1103/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo o odpadli podlagi za vračilo kupnine po razvezi predpogodbe.
VSL Sodba I Cp 530/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je v tožbi pravilno upoštevala medsebojne obveznosti in opravila poračun, česar sodišče pri odločanju o zamudni sodbi ne bi smelo dodatno zmanjševati.
VSL Sodba I Cp 1089/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je bila tožena stranka obogatena s poplačili na račun zavarovanj, ki so zmanjšala premoženje tožeče stranke, čeprav je dolg tožeče stranke do tožene stranke s tem dejansko manjši.
VSL Sodba II Cp 1548/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Banka je plačilno transakcijo izvršila na podlagi neveljavnega naloga, ki ga ni podala pooblaščena oseba, zato prejemnik plačila nima pravne podlage za obdržanje prejetih sredstev.
VSL Sodba II Cpg 14/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 191. člen OZ · 766. člen ZFPPIPP · 245. člen ZFPPIPP · 245. člen, odstavek 2 ZOR · 1035. člen ZPP · 338. člen ZPP · 338. člen, odstavek 1 ZPP · 338. člen, odstavek 1, točka 3 ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZPP · 495. člen ZPP · 495. člen, odstavek 1 -
Tožeča stranka je pridobila pravico terjati nazaj že plačan avans, ker je obveznost tožene stranke postala nemogoča.
VSL Sodba II Cpg 942/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 116. člen OZ · 116. člen, odstavek 1 OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 193. člen OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 OZ · 378. člen OZ · 378. člen, odstavek 1 ZPP · 214. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 458. člen ZPP · 458. člen, odstavek 1 ZPP · 458. člen, odstavek 2 -
Zahtevek je bil zavrnjen, ker tožnik ni dokazal prikrajšanja brez pravne podlage, saj je sredstva prejel nazaj preko gospodarske družbe, ki sta jo ustanovila.
VSL Sodba I Cp 2502/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožnica ni dokazala, da je bil denar, ki ga je toženec dvignil z njenega računa, njena last ali da je šlo za neupravičeno obogatitev na njen račun.
VSL Sodba I Cp 279/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo institut neupravičene pridobitve v primeru, ko je bila obveznost plačila stroškov postopka izpolnjena na podlagi izvršljive, a še nepravnomočne sodbe, ki je bila kasneje v pritožbenem postopku razveljavljena.
VSC Sodba Cp 552/2018 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bila tožena stranka obogatena, ker je skupno pridobljeno stvar (koso) odsvojila brez vednosti tožeče stranke in s tem slednjo prikrajšala za njen delež kupnine.
VSL Sodba I Cp 1786/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka je plačala davke in stroške, ki so se glasili nanjo, vendar jih je po pogodbi morala kriti tožena stranka, zato je bila tožena stranka v razmerju do tožeče stranke neupravičeno obogatena.
VSL Sodba II Cpg 781/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je neuspešno poskušal s tožbo zaradi neupravičene obogatitve izpodbiti plačila, opravljena na podlagi pravnomočnih sklepov o izvršbi, zoper katere v izvršilnem postopku ni vložil nobenega pravnega sredstva.
VSL Sodba I Cp 1556/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da plačilo na podlagi kasneje razveljavljenega izvršilnega naslova predstavlja primer odpadle pravne podlage, kar utemeljuje zahtevek za vrnitev sredstev.
VSRS Sklep II Ips 191/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj pavšalno zanikanje lastništva v odgovoru na tožbo ne zadošča za dokaz nepoštenosti pridobitelja v trenutku prodaje vozila.
VSL Sodba II Cp 969/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Informacija o vloženi reviziji zoper sodbo, na podlagi katere je bila prejeta odškodnina, izključi dobro vero prejemnika in ga opredeli kot nepoštenega pridobitelja.
VSL Sodba I Cp 986/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je pridobitelj postal nepošten z dnem, ko je izvedel, da je odpadla pravna podlaga za prejem sredstev (vročitev sodbe o odpravi odločbe), od katerega dne tečejo tudi zakonske zamudne obresti.
VDSS Sodba Psp 83/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da bivanje otroka v nepremičnini, ki je predmet preživninskega dogovora med staršema, ne ustvarja obogatitve na strani starša, ki z otrokom biva, niti ne predstavlja prikrajšanja drugega starša.
VSL Sodba I Cp 427/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se določba 195. člena OZ o poštenem prejemniku ne uporablja za vračilo zavarovalnine, prejete na podlagi zavarovalne pogodbe, če je pravni temelj za izplačilo naknadno odpadel.
VSL Sodba I Cpg 636/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je najemodajalec obogaten, ker sta najemnika namesto njega izvedla prenovo in izboljšave poslovnega prostora, za katere ni bil sklenjen drugačen stroškovni dogovor.
VSL Sodba I Cp 2868/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 336. člen OZ · 346. člen OZ · 416. člen ZPP · 243. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPSPP · 14. člen ZPSPP · 15. člen ZPSPP · 17. člen ZZZDR · 52. člen ZZZDR · 52. člen, odstavek 1 ZZZDR · 52. člen, odstavek 2 -
Tožnik je vložil sredstva v meteorno kanalizacijo, ki je bila po zakonu v pristojnosti občine, zato je zahteval povrnitev teh sredstev kot neupravičeno obogatitev.
VSRS Sodba II Ips 317/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 191. člen OZ · 197. člen ZPP · 214. člen ZPP · 214. člen, 2. odstavek ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZUreP-1 · 138. člen ZUreP-1 · 138. člen, odstavek 1 -
Tožbeni zahtevek za vračilo sredstev je neutemeljen, če tožnik ne izkaže, da je bila izročitev denarja opravljena brez pravne podlage, oziroma ne pojasni vsebine dogovora, ki je bil podlaga za izročitev.
VSRS Sodba II Ips 42/2018 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo razliko med vračanjem v naravi in denarnim nadomestilom, kjer na vrednost vpliva časovni dejavnik, zato je treba skrbno izbrati trenutek za ovrednotenje koristi.
VSRS Sodba II Ips 277/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da notranji dogovori med cesionarjem in njegovim pooblaščencem o razpolaganju z izterjanimi sredstvi ne vplivajo na obstoj reparacijske obveznosti do oškodovanca po odpadu pravne podlage.
VSL Sodba II Cp 481/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica lahko uveljavlja zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve za vlaganja v nepremičnino, če dokaže, da je bila k izročitvi sredstev napeljana s prevaro ali da je pravna podlaga za vlaganja po prenehanju skupnosti odpadla.
VSL Sklep I Cp 2854/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za obstoj terjatve iz neupravičene pridobitve nujno dokazati odsotnost soglasja zapustnika za razpolaganje z denarnimi sredstvi.
VSL Sklep II Cp 1605/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uporabo pravil o neupravičeni pridobitvi, ker so bila dela opravljena na podlagi naročil v okviru podjemne pogodbe.
VSC Sodba in sklep Cpg 204/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je upravičen do vrnitve zneska, izročenega na račun kupnine za nepremičnino, ker se pričakovanje o sklenitvi veljavne kupoprodajne pogodbe in prenosu lastninske pravice ni uresničilo.
VSL Sodba I Cp 1578/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni bila upravičena do vračila preplačanih zneskov, saj je sodišče ugotovilo, da je za dejansko stanje vedela in je v svoje prikrajšanje privolila.
VSL Sodba I Cp 2374/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati, da bi bila preplačila stroškov ogrevanja posledica neupravičene pridobitve upravnika, saj je bil obračun izveden skladno z dejansko porabo.
VSL Sodba II Cp 1083/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo vselitve v stanovanje na podlagi zakonske zveze ne zadošča za zahtevek za uporabnino, če ni bil sklenjen dogovor o plačilu uporabe oziroma če je lastnik molče privolil v brezplačno uporabo.
VSL Sodba in sklep I Cp 1673/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 190. člen, odstavek 3 OZ · 328. člen OZ · 328. člen, odstavek 1 OZ · 400. člen OZ · 405. člen OZ · 405. člen, odstavek 1 SPZ · 48. člen SPZ · 48. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZZZDR · 59. člen ZZZDR · 59. člen, odstavek 1 -
Tožena stranka je bila dolžna vrniti prejeto podporo za električno energijo, ker je po prenehanju lastništva proizvodne naprave odpadel pravni temelj za njeno prejemanje.
VSL Sodba I Cpg 1343/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: EZ-1 · 372. člen EZ-1 · 372. člen, odstavek 2 EZ-1 · 374. člen EZ-1 · 374. člen, odstavek 2 EZ-1 · 374. člen, odstavek 3 EZ-1 · 375. člen EZ-1 · 375. člen, odstavek 1 EZ-1 · 375. člen, odstavek 5 EZ-1 · 376. člen EZ-1 · 376. člen, odstavek 4 EZ-1 · 376. člen, odstavek 5 EZ-1 · 518. člen EZ-1 · 518. člen, odstavek 2 EZ-1 · 554. člen OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 -
Tožeča stranka je zahtevala vračilo izplačane zavarovalnine, ker je po izplačilu ugotovila, da je bila prometna nesreča fingirana.
VSL Sodba I Cpg 786/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačilo na podlagi pravnomočne sodbe ne predstavlja neupravičene pridobitve, ker je obstajal pravnomočen sklep o izvršbi kot pravni temelj.
VSRS Sodba II Ips 21/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel opredeliti pravne podlage za izročitev denarnega zneska, kar je onemogočilo presojo o obstoju toženčeve vrnitvene dolžnosti iz naslova neupravičene pridobitve.
VSL Sodba II Cp 1088/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da nudenje celodnevne oskrbe bolnemu staršu, ki presega naravno dolžnost pomoči, predstavlja podlago za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve, ne pa zahtevek iz naslova preživljanja po ZZZDR.
VSRS Sodba II Ips 178/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni uspela izkazati relevantnega obsega prikrajšanja niti odpadlega temelja obveznosti.
VSL Sodba in sklep II Cp 404/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da gradbena pogodba ostane pravni temelj za terjatev tudi po začetku stečaja nad naročnikom, zato izvajalec ne more zahtevati plačila na podlagi neupravičene pridobitve.
VSRS Sodba III Ips 18/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila toženka obogatena, ker je bil denar, prejet za nakup deleža, ki ni bil izveden, porabljen za obnovo igralnice v njeni posredni lasti.
VSRS Sodba II Ips 321/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni uspel dokazati podlage za vračilo posojila, toženec pa ne podlage za plačilo za opravljeno delo, zato sta bila zahtevka zavrnjena.
VSL Sodba II Cp 540/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo institut neupravičene pridobitve za vračilo predujma po razvezi pogodbe, saj je z razvezo odpadla pogodbena podlaga za zadržanje prejetih sredstev.
VSL Sodba I Cpg 1171/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve ni mogoče uveljavljati, če med strankama še vedno obstaja veljavna pogodbena podlaga, saj odsotnost pravnega temelja predstavlja konstitutivni element instituta.
VSC Sklep Cpg 104/2017 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Tožena stranka ni mogla zahtevati nazaj plačanih stroškov prevoza, ker je vedela, da plačuje nekaj, česar ni dolžna, in si pri tem ni pridržala pravice do povračila.
VDSS Sodba Pdp 906/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 191. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora biti znižanje zahtevka za že prejeto nadomestilo za primer brezposelnosti opisno zajeto v izreku sodbe, sicer delodajalec nima pravne podlage za kasnejšo zahtevo po vračilu.
VSL Sodba I Cp 264/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je bil dolžan vrniti znesek, iztržen s prodajo nepremičnine, ki je bila v zemljiški knjigi vpisana nanj, a je bila dejansko last tožnice.
VSRS Sodba II Ips 346/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se 190. člen OZ ne more uporabiti za doseganje enakega učinka, kot ga predvideva 631. člen OZ, če slednji ni izpolnjen.
VSRS Sodba III Ips 80/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da je bila dobra vera prejemnika odškodnine izključena najkasneje z vložitvijo odgovora na revizijo, ki ga je vložil njegov pooblaščenec.
VSL sodba II Cp 2866/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Plačilo kupnine za pridobitev izbrisne pobotnice predstavlja veljaven pravni temelj, zato zahtevek za vračilo sredstev na podlagi neupravičene pridobitve ni utemeljen.
VSK Sodba in sklep I Cp 607/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni izgubila pravice do uporabnine zaradi neizvajanja posesti, saj se zaradi toženčevih nasilnih ravnanj v nepremičnino ni bila dolžna vrniti, niti ni bila dolžna zahtevati dopustitve rabe.
VSRS sodba II Ips 196/2015 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi se postavlja vprašanje, ali lahko solastnik, ki nepremičnine ne more uporabljati, od drugega solastnika zahteva plačilo uporabnine kot obliko neupravičene pridobitve.
VSRS Sklep II DoR 334/2016 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik lahko zahteva povračilo vlaganj od lastnikov nepremičnine, ki sta zaradi vlaganj obogatena, nima pa zahtevka zoper bivšega izvenzakonskega partnerja, če ta ni lastnik nepremičnine in ni prejel koristi od vlaganj.
VSC sklep Cp 413/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Sodišče je presojalo primer, ko je pooblaščenec odvetnik zadržal prejeta sredstva odškodnine po prenehanju pooblastilnega razmerja.
VSL sodba I Cp 528/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo 191. člena OZ v primeru, ko je tožnik po razveljavitvi priznanja očetovstva nadaljeval s preživljanjem otroka, čeprav je vedel, da pravna dolžnost preživljanja (123. člen ZZZDR) ne obstaja več.
VSL sodba I Cp 1718/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da razveljavitev sklepa stečajnega sodišča, na podlagi katerega je bilo opravljeno plačilo, ne izniči obstoja pogodbene podlage za izpolnitev med strankama, zato zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve ni utemeljen.
VSRS Sodba III Ips 132/2015 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je zahtevala vračilo pravdnih stroškov, plačanih na podlagi sodbe, ki je bila v revizijskem postopku razveljavljena, kar je ustvarilo kondikcijsko obveznost zaradi odpadle pravne podlage.
VSL sodba II Cp 1268/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za neupravičeno zadrževanje najemnin, ki so jih toženke prejele od oddajanja solastne nepremičnine v najem brez delitve plodov med vse solastnike.
VSL sodba II Cp 789/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni upravičena do vračila plačila, ker je tožena stranka izpolnila svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe glede ravnanja z izrabljenimi avtomobilskimi gumami, tudi če je bila izročitev izvedena preko posrednika.
VSL sodba I Cpg 919/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pravnomočna sodba, ki delavcu prisodi nadomestilo plače zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, predstavlja veljaven pravni temelj, ki ne odpade zgolj zaradi hkratnega prejema nadomestila za brezposelnost.
VDSS sodba Pdp 1117/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izvajalec popravila vozila, ki ima sklenjeno pogodbo z lastnikom, ne more uveljavljati zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve zoper kupca vozila, četudi je ta vozilo dejansko uporabljal v času popravila.
VSRS sodba II Ips 4/2015 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Toženec je bil opredeljen kot nepošten pridobitelj, ker je vedel ali bi moral vedeti, da nima pravne podlage za zastopanje tožnice pri sklepanju posojilnih pogodb.
VSL sodba in sklep I Cp 392/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine je bil zavrnjen, ker tožnika nista dokazala prikrajšanja, saj je bila uporaba nepremičnine s strani tožencev skladna s sklepom o izročitvi in kupoprodajno pogodbo.
VSL sodba I Cp 3394/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženec je bil dolžan vrniti preveč izplačano plačo za delo v tujini za dneve po dejanski vrnitvi v državo, saj je pravica do tega dodatka vezana na dejansko opravljanje nalog v tujini.
VDSS sodba Pdp 762/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica ni uspela z zahtevkom za povrnitev vlaganj zoper pridobitelja nepremičnine, ker je temelj pridobitve (izročilna pogodba) ostal v veljavi.
VSRS sodba II Ips 272/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da fiksni stroški, ki niso vezani na dejansko uporabo stanovanja, niso del stroškov, ki jih mora povrniti oseba, ki je neupravičeno bivala v nepremičnini.
VSL sodba I Cp 2826/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Sodišče je poudarilo, da višina kupnine, ki jo je lastnik plačal za nepremičnino, ni relevantna za presojo višine prikrajšanja zaradi nezakonite uporabe nepremičnine s strani tretjih oseb.
VSL sodba in sklep I Cp 2351/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je opozorilo, da je bila materialnopravna podlaga zahtevka pogodbena, saj so bila dodatna dela naročena v okviru obstoječe pogodbe, zato uporaba pravil o neupravičeni pridobitvi ni bila primerna.
VSRS sodba III Ips 61/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri presoji vračila preplačanih pokojninskih prejemkov izrecno pojasniti, ali je prišlo do odpada pravne podlage zaradi odločb zavoda ali zaradi zakonskih določb.
VDSS sklep Psp 194/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče mora pred presojo utemeljenosti zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve najprej ugotoviti (ne)obstoj zatrjevanega dogovora med strankama, saj ta predstavlja pravnoposlovno podlago, ki izključuje uporabo pravil o neupravičeni pridobitvi.
VSL sklep I Cpg 781/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo neupravičeno pridobitev toženke, ki je na podlagi neizkazanega dogovora o darilu dvignila denarna sredstva z bančnega računa zapustnice.
VSL I Cp sodba 1389/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je občina obogatena v višini stroškov izgradnje nadomestne javne ceste, ker je tožnik namesto nje izpolnil njeno zakonsko obveznost vzdrževanja in urejanja javnih poti.
VSRS sklep II Ips 188/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: Odlok o občinskih cestah · 11. člen Odlok o občinskih cestah · 14. člen Odlok o občinskih cestah · 23. člen OZ · 190. člen OZ · 190. člen, odstavek 1 OZ · 191. člen OZ · 197. člen OZ · 199. člen OZ · 7. člen URS · 22. člen URS · 25. člen URS · 33. člen URS · 67. člen URS · 69. člen ZJC · 3. člen ZJC · 3. člen, odstavek 1 ZJC-B · 19. člen ZLS · 21. člen ZLS · 51.b člen ZLS · 51.c člen ZPP · 212. člen ZPP · 7. člen -
Tožnik ni bil upravičen do vračila plačanega zneska, ker je vedel, da dolg ni njegov, in ni izkazal, da bi plačal zaradi sile ali ob pridržku pravice do povračila.
VSL sodba II Cp 1274/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstva o pogodbenem temelju terjatve izključujejo uporabo pravil o neupravičeni obogatitvi.
VSL sklep II Cp 573/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vračilo depozita na podlagi razveljavljenega sodnega sklepa ni neupravičena pridobitev, saj je obveznost vračila temeljila na veljavni okvirni pogodbi in depozitnih poslih, sklep pa je bil zgolj sredstvo prisile.
VSC sodba Cpg 74/2015 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pojasnilo razmerje med odškodninskim zahtevkom in zahtevkom iz naslova neupravičene pridobitve v primeru protipravnega ravnanja.
VSRS sodba II Ips 147/2013 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je v postopku zatrjeval, da je plačilo na podlagi izvršilnega naslova, ki je bil kasneje razveljavljen, predstavljalo izpolnitev pod silo, kar utemeljuje zahtevek za vrnitev neupravičeno pridobljene koristi.
VSRS sklep II DoR 98/2015, enako tudi VSRS Sklep II DoR 316/2015, vsrs Sklep II DoR 234/2016, VSRS Sklep II DoR 358/2015, VSRS Sklep II DoR 142/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo pravico zavarovalnice do povračila izplačane odškodnine po razveljavitvi pravnomočne sodbe, ki je bila podlaga za izplačilo.
VSL sodba I Cp 911/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da do uporabnine ni upravičen tisti, ki sam opusti uporabo stvari ali je za nezmožnost uporabe kriv sam, saj bi tak zahtevek nasprotoval načelu vestnosti in poštenja.
VSL sodba I Cpg 467/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravila o neupravičeni pridobitvi za primere, ko gradbena pogodba ni bila sklenjena ali je bila razvezana, izvedena dela pa so ustvarila korist za naročnika.
VSL sklep in sodba I Cp 447/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo revizijo za presojo, ali je institut neupravičene pridobitve mogoče uporabiti kot nadomestno pravno podlago za neposredno plačilo podizvajalcu, če niso podani pogoji iz 631. člena OZ.
VSRS sklep III DoR 1/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da toženke ni mogoče odvezati obveznosti vračila prejetega zneska zgolj zaradi malomarnosti tožnice pri izvedbi večstranskega pobota.
VSL sodba II Cpg 474/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ -
V konkretnem primeru se je presojalo, ali nelegalna gradnja kot posledica vlaganj izključuje koristnost vlaganj za lastnika nepremičnine.
VSRS sklep II Ips 68/2015 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker toženca v času sojenja nista več razpolagala z denarnimi sredstvi, pridobljenimi brez pravnega temelja, zato je treba presojo usmeriti v odškodninsko odgovornost.
VSL sklep III Cp 998/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri izračunu obogatitve zaradi uporabe vozila kot osnovo priznalo le stroške vzdrževanja, zavarovanja in amortizacije, pri čemer je stroške razdelilo na polovico zaradi nedokazanosti dejanskega obsega uporabe med strankama.
VSL sodba II Cp 381/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Sodišče je poudarilo, da razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi menice ne pomeni avtomatične utemeljenosti zahtevka za vračilo, če je obstajalo temeljno pogodbeno razmerje, ki je utemeljevalo denarno obveznost.
VSRS Sklep III Ips 16/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da določb o neupravičeni pridobitvi ni mogoče uporabiti, če tožnica ni plačala zneska toženki, ampak tretji osebi za toženkin račun.
VSL sklep I Cp 3210/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni mogla zahtevati vračila globe, ker je s plačilom polovičnega zneska v skladu s 56.a členom ZP-1 prostovoljno privolila v prikrajšanje in se odpovedala pravici do sodnega varstva.
VSL sodba I Cpg 274/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožena stranka neupravičeno obogatena, ker je prejela znesek DDV, ki ga ni bila dolžna odvesti, pri čemer ni izkoristila zakonskih možnosti za popravek davčnega obračuna.
VSRS sodba III Ips 57/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila obveznost vračila dela kupnine utemeljena, ker do sklenitve glavne pogodbe, ki je bila predvidena s predpogodbo, ni prišlo, s čimer je odpadel pravni temelj za zadržanje prejetih sredstev.
VSRS sodba II Ips 304/2012 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica ni uspela dokazati, da bi ji toženec protipravno onemogočal souporabo nepremičnine ali da bi obstajali utemeljeni razlogi za njeno odklonitev souporabe, zato zahtevek za plačilo uporabnine ni bil utemeljen.
VSL sodba III Cp 2681/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni bil prikrajšan, ker je tretji toženki dovolil uporabo nepremičnine in ji bivanja ni onemogočal.
VSL sodba in sklep II Cp 2391/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je tožničino opravljanje gospodinjskih del in dela na nepremičninah predstavljalo prostovoljno dejanje ali podlago za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
VSL sodba I Cp 2094/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more zahtevati uporabnine, če mu uporaba solastne nepremičnine ni bila preprečevana in je ni zahteval.
VSRS sodba II Ips 206/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je pravni temelj za priznani popust odpadel zaradi odstopa od pogodbe, kar je sprožilo obveznost vrnitve neupravičeno pridobljene koristi.
VSL sodba II Cpg 560/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker tožnik ni izkazal prenehanja pogodbene podlage, na podlagi katere je bila izpolnitev opravljena.
VSRS Sodba II Ips 313/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo neupravičeno pridobitev v primeru, ko je toženka zadržala plačila, ki so bila namenjena tožnici, brez ustrezne pravne podlage za takšno zadržanje.
VSRS sodba III Ips 78/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da podlaga obogatitvenega zahtevka ni zgolj plačilo po sodbi, temveč pridobitev premoženjske koristi toženca s prodajo avtomobila, ki je bil tožniku odvzet.
VSL sodba I Cp 848/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZPP · 142. člen -
Sodišče je poudarilo, da za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve ni pomembno, kako je tožeča stranka knjižila obveznosti toženca, temveč zgolj dejstvo, da za izplačila denarnih zneskov ni obstajala pravna podlaga.
VSRS sodba III Ips 40/2013 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Sodišče je presojalo, ali lahko tožena stranka z ugovorom o preveč nakazanih sredstvih iz naslova prihodkov od dohodnine in finančnih izravnav uspešno izpodbije zahtevek za plačilo stroškov financiranja javnih zavodov.
VSRS sodba III Ips 39/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vlagateljica vlaganj v nepremičnino v lasti tožencev ni izgubila zgolj zaradi osebne odločitve, da bo v zameno za skrb za invalidnega partnerja opustila zahtevek.
Sodba II Ips 312/2011 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabnine, ker tožnik ni izkazal prikrajšanja in ni zahteval vrnitve stvari od posestnika.
VSM sodba I Cp 309/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da delničarji, ki so prejeli izplačila iz likvidacijske mase, niso neupravičeno obogateni zgolj zato, ker je drug delničar poplačal dolg družbe, saj plačilo ni bilo opravljeno v korist tožencev, temveč v korist upnika.
Sodba III Ips 53/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se 191. člen OZ ne uporabi, če je bila plačnikova zmota povzročena z ravnanjem prejemnika (npr. lažna poročila o opravljenem delu).
VDSS sklep Pdp 543/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do zahtevka zaradi neupravičene pridobitve, ker je v prikrajšanje privolila s sporazumom in ker je bila sama odgovorna za okoliščine, zaradi katerih toženec nepremičnine ni uporabljal na način, ki bi bil za tožnico finančno nevtralen.
VSL sodba I Cp 657/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da renta za uporabo zemljišča za namene mobilne telefonije kot dodatno nameščenega sistema na obstoječem stolpu ne predstavlja ustrezne osnove za plačilo koristi, če je bila prekoračena dogovorjena meja uporabe zemljišča.
Sklep II Ips 186/2011 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 198. člen SPZ · 226. člen SPZ · 234. člen SPZ · 234. člen, odstavek 2 SPZ · 246. člen SPZ · 246. člen, odstavek 1 SPZ · 271. člen SPZ · 271. člen, odstavek 2 ZEKom · 164. člen ZEKom · 166. člen ZEKom · 77. člen ZEKom · 78. člen ZEKom · 80. člen ZOR · 219. člen ZSZ · 105. člen ZSZ · 28. člen ZTel-1 · 155. člen ZTel-1 · 54. člen ZTel-1 · 54. člen, odstavek 3 ZTLR · 24. člen ZTLR · 25. člen ZTLR · 26. člen -
Sodišče je poudarilo, da zgolj strah pred pravdo in pričakovanje običajnih pravdnih stroškov ne pomenita sile v smislu 191. člena OZ, zato plačnik, ki je vedel, da ni dolžan, nima pravice do povračila.
VSL sodba I Cpg 630/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 191. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo razlike do tržne najemnine, ker je med strankama obstajala veljavna najemna pogodba, ki je predstavljala pravni temelj za uporabo stanovanja.
VSL sodba II Cp 918/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da preplačilo praviloma ustvari prikrajšanje na eni in okoriščenje na drugi strani, kar ob odsotnosti pravnega temelja utemeljuje povračilni zahtevek.
VSL sklep I Cp 146/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabnine, ker sta stranki imeli dogovor o neplačevanju uporabnine in sta zasledovali skupen namen realizacije prodajne pogodbe.
Sodba II Ips 296/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da plačila, izvedenega v izvršilnem postopku na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova, ni mogoče zahtevati nazaj kot neupravičeno pridobitev, četudi bi bilo preplačilo objektivno nepravilno.
VSL sodba in sklep I Cpg 1190/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je toženec upravičen le do vrnitve dejansko prejete koristi, ki jo je tožnica pridobila na njegov račun, kar izključuje zahtevke za zneske, ki so bili pridobljeni na podlagi drugih pravnih naslovov.
VSL sodba I Cp 65/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da lahko zavarovalnica zahteva vrnitev preveč plačane odškodnine le, če prejemnik ni bil pošten.
VSL sodba II Cp 3453/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da neupravičen odstop od pogodbe ne izključuje obveznosti vračila prejetega avansa, saj sta to ločena pravna zahtevka (vračilo neupravičeno pridobljenega vs. odškodninska odgovornost).
VSL sklep in sodba I Cp 2381/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vprašanje se nanaša na to, ali je upnik, ki prejme sredstva zaradi programske napake organizacije za plačilni promet (brez kritja na računu dolžnika), v razmerju do te organizacije neupravičeno obogaten.
Sklep III DoR 111/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je prejem izpolnitve na podlagi sodne odločbe, ki je bila kasneje razveljavljena v izrednem pravnem sredstvu, tipičen primer neupravičene obogatitve zaradi odpadlega pravnega temelja.
VSL sodba I Cp 1822/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo upravičenost do uporabnine za solastno stanovanje v obdobju po tem, ko so solastnice izrazile nasprotovanje takšni uporabi.
VSL sodba in sklep I Cp 2710/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je prišlo do neupravičene pridobitve, ker je bila oporoka, ki je služila kot podlaga za poplačilo opravljenega dela pokojniku, razglašena za neveljavno, s čimer je odpadla pravna podlaga za pridobitev koristi.
VSL sodba I Cp 2674/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da v primeru obstoja dogovora o menjavi nepremičnin tožbeni zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve ni utemeljen, saj razmerje med strankama temelji na pogodbenem dogovoru.
VSL sodba II Cp 2777/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
V tej zadevi je sodišče presojalo trenutek nastanka obogatitve pri vlaganjih v nepremičnino in ugotovilo, da je ta trenutek vezan na razpolaganje z obogateno nepremičnino.
Sodba II Ips 354/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je bila tožena stranka po prenehanju podjemne pogodbe obogatena za vrednost storitev, ki jih je tožeča stranka opravila in jih je tožena stranka dejansko koristila.
VSL sklep I Cpg 1462/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da informacija o vloženi reviziji zoper sodbo, na podlagi katere je bilo plačilo izvedeno, oškodovancu naloži breme skrbnejšega ravnanja s prejetimi sredstvi.
Sodba II Ips 193/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zahtevo za izplačilo protivrednosti lesa v denarju v primeru, ko izročitev blaga z določenimi lastnostmi ni bila mogoča.
VSL sodba in sklep I Cpg 738/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženka je kot skrbnica za posebni primer brez pravnega temelja zadržala del tožničine odškodnine, zato je bila obvezana k vračilu zneska z zamudnimi obrestmi od dneva prejetja sredstev.
Sodba II Ips 192/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica, ki garsonjere prostovoljno ni uporabljala, ni bila prikrajšana, zato z dokazovanjem toženčeve uporabe ne more izboljšati svojega pravnega položaja v pravdi za uporabnino.
Sklep II DoR 209/2013 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za povrnitev vlaganj je preuranjen, če tožnik nepremičnino, v katero je vlagal, še vedno uporablja, saj s tem še ni izkazano prikrajšanje.
Sodba II Ips 268/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da plačilo, izvedeno na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, predstavlja veljaven pravni temelj, zaradi česar ni mogoče zahtevati vrnitve sredstev po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
VSL sodba I Cpg 480/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da mora delavec vrniti prejeto odpravnino, ker je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi pravnomočno razveljavljena, s čimer je odpadla pravna podlaga za njeno izplačilo.
VDSS sodba Pdp 389/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabnine, ker toženka ni izkazala prikrajšanja, saj se je iz stanovanja odselila prostovoljno in ni nasprotovala spremenjeni rabi nepremičnine.
Sodba in sklep II Ips 215/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da naknadna ugotovitev o neustrezni izobrazbi delavca ne pomeni, da je pravni temelj za že izplačano plačo, ki je temeljila na dokončnih odločbah o razporeditvi, odpadel v smislu 3. odstavka 190. člena OZ.
VDSS sodba Pdp 81/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da zamudne obresti tečejo od dneva objave odločbe Ustavnega sodišča, s katero je odpadla pravna podlaga za izterjavo davčnega dolga.
Sodba III Ips 5/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločilo, da tožeča stranka ni dokazala nepoštenosti toženca, zato so zamudne obresti priznane šele od vložitve tožbe.
VSL sodba in sklep I Cpg 1028/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabnine, ker tožnik ni uspel dokazati, da bi mu toženka preprečevala uporabo solastne stanovanjske hiše, slabi odnosi med zakoncema pa sami po sebi ne pomenijo ovire za uporabo nepremičnine.
VSC sodba Cp 683/2012 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 198. člen -
Sodišče je zavrnilo zahtevek za vračilo dela kupnine na podlagi neupravičene pridobitve, ker je med strankama obstajala veljavna prodajna pogodba.
VSL sodba I Cpg 105/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bilo plačilo opravljeno z namenom izognitve sili, konkretno izgubi are, kar je vplivalo na presojo o dolžnosti vrnitve prejetega zneska.
VSL sodba I Cp 1715/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da pasivna legitimacija pri zahtevku zaradi odpadle pravne podlage izhaja iz pogodbene zaveze, zato tožena stranka, ki ni bila pogodbena stranka, ni pasivno legitimirana za vračilo prejetega avansa.
VSL sodba II Cp 2895/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vprašanje se nanaša na pravico do vračila plačanega zneska na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje razveljavljena, tožba pa nato umaknjena.
Sklep II DoR 311/2012 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
V konkretnem primeru je bil zahtevek za plačilo uporabnine poslovnih prostorov zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka že v celoti poravnala znesek, ki ustreza tržni najemnini za obdobje uporabe brez pravnega naslova.
VSL sodba I Cpg 44/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ob prejemu davčnih obveznosti ni bila nepoštena, zato ni zavezana k plačilu zamudnih obresti od trenutka pridobitve sredstev, temveč šele od trenutka zahteve za vračilo.
VSL sodba I Cpg 787/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede uporabe 191. člena OZ v primerih plačila v izogib sili že obstaja ustaljena sodna praksa, zato predlog za dopustitev revizije ni bil utemeljen.
Sklep II DoR 165/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pritožba zoper sklep o dedovanju ne pretrga zastaranja terjatve iz naslova neupravičene pridobitve, saj to ni ustrezno pravno sredstvo za uveljavljanje obligacijskega zahtevka.
Sodba II Ips 174/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da zavrnitev zahtevka glavnega izvajalca zoper naročnika ne preprečuje podizvajalcu uveljavljanja zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve zoper naročnika.
Sodba III Ips 54/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za vrnitev sredstev na podlagi neupravičene pridobitve je neutemeljen, če je bila izvršba opravljena na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, saj ta predstavlja veljaven pravni temelj za pridobitev.
VSL sodba II Cp 3995/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik se ni mogel sklicevati na poštenost prejemnika, ker je bil ob nakazilu odškodnine opozorjen na vložitev pravnega sredstva in s tem na možnost kasnejše vrnitve izplačanih sredstev.
VSL sodba in sklep II Cp 8/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravila o neupravičeni pridobitvi v primeru, ko je upravnik stavbe iz lastnih sredstev plačal stroške obratovanja in vzdrževanja namesto etažnih lastnikov.
VSL sodba in sklep I Cp 2368/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je prejemala otroški dodatek, čeprav je bila dolžna sporočiti spremembo statusa (samozaposlitev), kar je povzročilo neupravičeno obogatitev od trenutka prejema vsakega posameznega zneska.
VDSS sodba Psp 121/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabnine, ker toženki ni bilo mogoče pripisati odgovornosti za skladiščenje opreme v spornem prostoru, zato ni bila obogatena na škodo tožnice.
VSM sodba I Cp 1336/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnica ni izkazala, da bi bila njena vlaganja v toženčevo hišo in njegovo oskrbo neupravičena pridobitev, saj ni dokazala odsotnosti pravnega temelja za te premike premoženja.
Sodba II Ips 1255/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da grožnja z izvršbo ali vložitev izvršilnega predloga praviloma ne predstavlja sile po 191. členu OZ, saj ima dolžnik na voljo ustrezna pravna sredstva (ugovor) v okviru sodnega varstva.
VSC sodba Cp 745/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da pri presoji neupravičene pridobitve velja tudi pravilo 'volenti non fit iniuria' (nobena krivica se ne godi tistemu, ki jo hoče), kar pomeni, da prostovoljna privolitev v prikrajšanje izključuje zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve.
VSM sodba I Cp 1613/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da tožena stranka ni bila osebno okoriščena s prejetim DDV, ker ga je v celoti odvedla državi, zato kondikcijski zahtevek ni bil utemeljen.
VSL sodba I Cpg 629/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo postopka, ker je svojo odločitev o višini zahtevka oprlo na pravnoposlovni dogovor, čeprav je tožnica zahtevek utemeljevala izključno na neupravičeni pridobitvi.
VSL sklep II Cp 1350/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Banka pri izplačilu sredstev iz hranilne vloge, ki predstavlja iregularni depozit, ne more biti prikrajšana, saj z izplačilom le izpolnjuje svojo obveznost do varčevalca ali njegovega zakonitega zastopnika.
VSL sodba I Cp 1712/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zastaralni rok za povrnitev vlaganj v nepremičnino začne teči najkasneje z dnem, ko so bila vlaganja dejansko opravljena, če je takrat nastalo prikrajšanje.
Sodba in sklep II Ips 521/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je obveznost vračila nadomestila plače in regresa nastala po tem, ko je bila pravnomočna sodba o nezakonitosti odpovedi delovnega razmerja v revizijskem postopku spremenjena, s čimer je odpadla pravna podlaga za prejeta izplačila.
VDSS sodba Pdp 456/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo uporabnine, ker tožnica ni izkazala dejanskega prikrajšanja zaradi toženčeve posesti prostorov, v katerih je imel slednji stroje in orodje.
Sodba II Ips 503/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine za stanovanjsko hišo v primeru, ko je tožnik zatrjeval, da mu je bila souporaba s strani toženke onemogočena.
Sodba II Ips 535/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika nista uspela z zahtevkom za povrnitev koristi od uporabe premičnin, ker je bila njihova pridobitev s strani upnika posledica zakonitega izvršilnega postopka.
Sodba II Ips 490/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da toženec ni dolžan vrniti kupnine, če je denar prejel prek posrednika oziroma če ga fizično ni imel v rokah.
Sodba II Ips 446/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da lastninska pravica najemodajalca na stanovanju ni nujna predpostavka za veljavnost najemne pogodbe ali za zahtevek za plačilo uporabnine.
VSL sodba in sklep II Cp 2703/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Obogatitveni zahtevek je odpadel, ker je bila naložena odstranitev objekta, s čimer je prenehala predpostavka o trajni obogatitvi na nepremičnini.
Sklep in sodba III Ips 185/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da nudenje pomoči med brati izključuje uporabo pravil o neupravičeni pridobitvi, če ni dokazan dogovor o povračilu vlaganj.
Sodba II Ips 339/2009 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je do neupravičene pridobitve prišlo, ker toženec prejetih sredstev ni uporabil za dogovorjeno prodajo dirkalnika, temveč za nakup lastnega vozila.
Sklep II DoR 430/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri vračilu neupravičeno zaračunanega DDV lahko kot predhodno vprašanje upošteva dejanska davčna obveznost tožene stranke do države.
Sklep III Ips 137/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zastaranje začne teči šele, ko je tožniku dejansko preprečena uporaba nepremičnine, v katero je vlagal.
VSL sklep I Cp 721/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da se sredstva, ki so bila vplačana za notranji odkup delnic, a niso bila porabljena za ta namen, ne obrestujejo po posebni revalorizacijski stopnji iz ZLPP, temveč se vračajo po splošnih pravilih o neupravičeni pridobitvi.
Sklep VIII Ips 266/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da določba 95. člena ZDavP ne ureja vračila obresti, ki so bile izplačane na podlagi kasneje razveljavljene zakonske podlage, zato je za tak zahtevek treba uporabiti splošna pravila OZ o neupravičeni pridobitvi.
VSL sodba I Cpg 1443/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Lastnik vodovodnega omrežja ni upravičen do povračila stroškov obnove od uporabnikov omrežja, če med strankama ni bil sklenjen ustrezen dogovor in ne obstaja zakonska podlaga za takšno terjatev.
VSL sodba I Cpg 20/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je v konkretnem primeru izbral verzijski zahtevek za plačilo uporabnine za valjar.
VSL sodba I Cp 499/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da je za odmero uporabnine kot oblike neupravičene pridobitve najprimernejše merilo povprečna tržna najemnina, ne glede na dejansko izkoriščenost nepremičnine s strani toženca.
VSL sodba I Cp 3744/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo uporabo pravil o neupravičeni pridobitvi, ker je tožena stranka imela pravico do uporabe opreme na podlagi sklenjene najemne pogodbe.
VSM sodba I Cp 1373/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožeča stranka ni zadostno konkretizirala trditvene podlage glede neobstoja pravnega temelja za prejem vtoževanega zneska, ki ga je tožena stranka prejela na podlagi zatrjevane asignacije.
VSL sodba I Cpg 1150/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče presoja, ali je zahtevek za vlaganja v tujo nepremičnino naravnan na povrnitev dejanske obogatitve lastnika ali na vrnitev nominalne vrednosti vlaganj.
Sklep II DoR 236/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj korist, ki jo je treba ovrednotiti ob upoštevanju amortizacije, da se določi realna stopnja obogatitve toženke.
Sodba II Ips 718/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika nista mogla zahtevati vračila kupnine, ker je bila ta plačana na podlagi veljavne pogodbe o poravnavi, torej je obstajal pravni temelj za plačilo.
VSL sodba II Cp 2359/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je dopustilo revizijo glede vprašanja teka zamudnih obresti pri vračilu neupravičeno plačanih davčnih obresti po odločbi Ustavnega sodišča RS U-I-356/02.
Sklep III DoR 28/2010 — Vrhovno sodišče
-
Lastnik infrastrukture ne more zahtevati povračila stroškov investicijskega vlaganja od uporabnika na podlagi neupravičene pridobitve, če je kot lastnik zakonsko ali pogodbeno dolžan nositi te stroške sam.
VSL sodba I Cpg 791/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je tožnica v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, ne izključuje zahtevka za plačilo odškodnine, če je bila nepremičnina dejansko odvzeta iz uporabe brez ustrezne odmene.
Sklep II Ips 336/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica pri zahtevku za plačilo uporabnine za parkirišče ni navedla objektivnih meril za določitev višine zahtevka, ampak se je zgolj sklicevala na lastne interne normative.
Sodba III Ips 47/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo analogijo z nepoštenim pridobiteljem za določitev začetka teka zamudnih obresti pri vračilu stroškov kazenskega postopka.
Sodba II Ips 165/2010 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni uspela dokazati obstoja pravne podlage, katere izjalovitev naj bi povzročila neupravičeno prikrajšanje.
VSC sodba Cp 1272/2009 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo vprašanje dobrovernosti prejemnika odškodnine, ki je prejel sredstva na podlagi pravnomočne sodbe, ki je bila kasneje v revizijskem postopku spremenjena.
VSM sodba I Cp 900/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče presodilo, da kljub razvezi prodajne pogodbe tožnik ni izkazal prikrajšanja, saj sredstva, ki jih je toženec prejel od tretjih oseb, niso predstavljala neutemeljenega premika premoženja iz tožnikove sfere.
Sodba II Ips 405/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da solastnik ne more zahtevati uporabnine, če mu uporaba nepremičnine ni bila preprečena in je nepremičnino lahko uporabljal v skladu s svojimi potrebami.
Sodba II Ips 743/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila toženka ob seznanitvi z vloženo revizijo nepoštena prejemnica, zato je dolžna vrniti preveč izplačani znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 731/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da toženka stanovanja ni uporabljala, stvari v njem pa so bile opuščene, zato na njeni strani ni bilo koristi, ki bi utemeljevala zahtevek za plačilo uporabnine.
VSL sodba in sklep II Cp 1082/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožniki so s tem, ko se niso uprli višini zadržanih sredstev, priznali višino stroškov, kar jim je onemogočilo uspešno uveljavljanje zahtevka za vračilo.
VSL sodba I Cpg 686/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da razlika med kondikcijskim in verzijskim zahtevkom ne vpliva na dolžino zastaralnega roka, ki ostaja splošen petletni rok.
VSL sodba I Cp 1098/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot okoliščino, ki kaže na nepoštenost pridobitelja, štelo možnost seznanitve s podatki v zemljiški knjigi o solastništvu tretje osebe.
VSL sodba I Cp 796/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila dobra vera prejemnika odškodnine izključena, ker je bila stranka obveščena o nameravani reviziji in je bilo plačilo izvedeno izključno zaradi izogibanja izvršbi.
Sodba II Ips 532/2009 — Vrhovno sodišče
-
Za začetek teka zastaranja ni odločilno vedenje stranke o nemožnosti gradnje, temveč trenutek, ko je postala izpolnitev obveznosti objektivno dokončno nemogoča.
Sodba III Ips 140/2007 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je bila dolžna vrniti preplačilo pokojnine, ker je prejela znesek, ki je bil v očitnem nasprotju s pravnomočno odmerjeno višino pokojnine zaradi napake pri vnosu podatkov.
VDSS sodba Psp 73/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je dejavnost posredovanja dela študentom in dijakom opravljala brez koncesijske pogodbe, zato je dolžna povrniti koristi v višini koncesijske dajatve.
VSL sklep I Cpg 658/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da ima imetnik pravice uporabe nepremičnine aktivno legitimacijo za zahtevek za plačilo uporabnine proti osebi, ki nepremičnino uporablja brez pravne podlage.
Sodba II Ips 324/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj dejstvo, da je plačilo temeljilo na pozneje razveljavljenem predpisu, ne pomeni avtomatično, da je bil prejemnik nepošten pridobitelj.
VSL sodba I Cpg 79/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Država ni pridobila premoženjske koristi s hrambo vozila, saj bi bilo vozilo izročeno tretji osebi, če tožnik ne bi preprečil njegove izročitve.
Sodba in sklep II Ips 224/2007 — Vrhovno sodišče
-
Toženec je postal nepošten prejemnik v trenutku, ko je bil s strani tožnice obveščen o vloženi reviziji in možnosti znižanja prisojene odškodnine, zaradi česar je moral z revizijsko spornim delom prejete odškodnine ravnati kot s tveganim premoženjem.
Sodba II Ips 452/2007 — Vrhovno sodišče
-
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo za presojo, ali je tožbeni zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve utemeljen v primeru, ko prikrajšanje na strani tožnika še ni nastalo.
Sklep II DoR 208/2009 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik v konkretnem primeru ni zadostno konkretiziral prikrajšanja, saj je zgolj pavšalno navedel znesek mesečne uporabnine, ne da bi utemeljil njeno višino in realno podlago.
Sodba II Ips 393/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da pri uporabi oglasnega prostora na fasadi stavbe presežna površina, ki jo je uporabnik zasedel mimo dogovora, predstavlja neupravičeno pridobitev v višini tržne vrednosti uporabnine za to površino.
VSL sklep II Cp 3159/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je do neupravičene pridobitve prišlo, ker je tožena stranka prejela poplačilo iz sredstev tretje osebe (lastnika premičnin) v izvršilnem postopku, ki je bil naknadno spoznan za nedopustnega.
VSL sodba in sklep I Cpg 1063/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo, da je bilo nakazilo sredstev s strani banke na podlagi istega izvršilnega naslova brez pravnega temelja, kar predstavlja neupravičeno pridobitev.
Sodba II Ips 90/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je z obogatitveno tožbo neuspešno zahtevala vračilo denarnega ekvivalenta nepremičnine, ki jo je toženka pridobila na podlagi predhodne pravnomočne sodbe.
Sodba II Ips 269/2007 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 190. člen -
Tožbeni zahtevek za povračilo zneska je bil zavrnjen, ker tožnica ni dokazala, da je kupnino za nepremičnino poravnala namesto prvega toženca.
VSL sodba I Cp 2840/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila pravna podlaga za odpravnino odpadla s pravnomočnostjo sodbe o nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, obresti od terjatve pa tečejo od trenutka podanega pobotnega ugovora.
Sodba VIII Ips 393/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da izplačilo odškodnine za porušeno zgradbo, ki ni bila samostojen predmet pravnega prometa ločeno od zemljišča, ne pomeni neupravičene pridobitve.
Sodba II Ips 867/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je toženec neupravičeno pridobil celotno odškodnino, ker je pri vlaganju zahteve pri mednarodni organizaciji zamolčal obstoj ostalih upravičencev, ki bi jim del sredstev pripadal avtomatično.
VSL sodba II Cp 2669/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je s svojim ravnanjem (brezplačno dovoljenje za uporabo stanovanja) izrazil voljo, da toženki zagotovi korist, kar je izključilo obstoj neupravičene pridobitve.
Sodba II Ips 179/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za vračilo plačanega komunalnega prispevka zaradi odpadle pravne podlage, pri čemer je sodišče presojalo začetek teka zamudnih obresti.
VSL sodba I Cpg 450/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je obravnavalo zahtevek za vrnitev kupnine, pri čemer se je postavilo vprašanje, ali je bila izpolnitev opravljena v vednosti o neobstoju obveznosti.
VSL sklep I Cp 1624/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je zastaralni rok za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve začel teči z dnem, ko so se dokončno izjalovila pričakovanja tožnikov za pridobitev nepremičninskih deležev.
Sodba in sklep II Ips 84/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila toženka nepošteni pridobitelj, ker je namensko prejeta sredstva porabila v svojo korist namesto v dogovorjeni namen tožnika.
Sodba II Ips 64/2007 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bilo sporno plačilo storitev distribucije TV signala, pri čemer je sodišče poudarilo, da izpolnitev pogodbenih obveznosti v primeru kasnejšega spora o veljavnosti pogodbe zahteva restitucijo po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
VSL sodba I Cp 840/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče presoja utemeljenost vrnitvenega zahtevka glede na to, ali je delodajalec izplačilo neupravičenega dodatka izvršil zaradi tehnične napake ali pa je za neupravičenost vedel oziroma bi moral vedeti.
VDSS sklep Pdp 1629/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil zahtevek sklada utemeljen, ker je prejemnica prejela preživnino za isto obdobje dvakrat – enkrat od zavezanca in enkrat od sklada.
VSL sodba III Cp 912/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek, ker med strankama ni bila izkazana neveljavnost ali razveza pogodbe, ki bi utemeljevala vrnitev po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
VSL sodba II Cp 437/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za zadržanje presežka natisnjenih izvodov knjig, pri čemer je sodišče zahtevalo primarno vrnitev knjig v naravi.
VSL sodba II Cp 142/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec, ki je delavcem prostovoljno izplačal jubilejne nagrade, čeprav je vedel, da do tega niso upravičeni, nima pravice do njihovega vračila, saj si ob izplačilu ni pridržal pravice do povračila.
Sodba VIII Ips 390/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo zahtevek zaradi neupravičene pridobitve, ker se je izjalovilo pričakovanje tožnice o pridobitvi nepremičnine, ki je bila podlaga za njeno delo na kmetiji.
Sodba II Ips 843/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila neupravičena obogatitev ugotovljena zaradi prenosa denarnih sredstev na račun toženke brez obstoječe pravne podlage.
VSL sodba I Cp 501/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da je za uspeh tožbe zaradi neupravičene pridobitve ključna pravilna pasivna legitimacija tožene stranke.
Sodba III Ips 123/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zahtevka za plačilo uporabnine ni mogoče utemeljiti na neupravičeni pridobitvi, če ima uporabnik za uporabo stvari veljaven pravni naslov.
VSL sodba in sklep II Cp 3505/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je šlo za primer, ko je izvršni funkcionar kot odredbodajalec dopustil napačno interpretacijo pogodbe o zaposlitvi, kar je vodilo do izplačila plače brez pogodbene podlage.
Sodba VIII Ips 448/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo pravilo o neiztožljivosti vračila plačanega, ker je bilo izplačilo kilometrine opravljeno na podlagi izrecnega sklepa direktorja, ki je bil pristojen za zastopanje družbe.
Sodba VIII Ips 338/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se pojem sile ne razlaga le kot izsiljevanje, temveč kot vsak neugoden položaj, v katerem plačnik prikrajšanja noče, a plača zaradi izogibanja škodljivim posledicam.
Sklep III Ips 18/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je ugovor tožene stranke utemeljen, ker so proračunska nakazila za investicijo v izgradnjo objekta presegla višino vtoževanih lastnih vlaganj tožeče stranke.
Sodba II Ips 869/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za zahtevek iz naslova neupravičene uporabe prostorov bistvena zgolj dejanska uporaba prostorov, ne glede na status uporabnika ali intenzivnost opravljanja dejavnosti v njih.
VSC sodba Cp 511/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je prostovoljno plačal regres zavarovalnici, čeprav je vedel za okoliščine nesreče, in si pri tem ni pridržal pravice do vračila, zato kasnejša ugodna odločba v prekrškovnem postopku ne predstavlja podlage za zahtevek iz neupravičene pridobitve.
VSL sodba II Cp 3152/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se za nepoštenega prejemnika lahko šteje stranka, katere pooblaščenec je prejel obvestilo o izrednem pravnem sredstvu, saj se vedenje pooblaščenca pripisuje stranki.
Sklep II Ips 371/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je za odmero uporabnine odločilna ugotovitev, da je korist od uporabe solastne nepremičnine dejansko obstajala.
Sodba II Ips 802/2008 — Vrhovno sodišče
-
Toženec ni bil obogaten, ker je prejeta sredstva v skladu z dogovorom izročil tretji osebi, s čimer je prenehala njegova obveznost do tožnika.
VSK sodba Cp 694/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
V obravnavanem primeru je bil tožbeni zahtevek za povračilo vlaganj zavrnjen, ker je od trenutka, ko bi tožnik lahko zahteval povračilo, do vložitve tožbe potekel splošni zastaralni rok.
Sodba II Ips 270/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo, da solastnika nista bila v dobri veri, ker sta vedela, da z uporabo poslovnega prostora prek svoje družbe posegata v solastninski delež tretjega solastnika.
Sodba II Ips 610/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri izračunu prikrajšanja zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine od tržne najemnine odšteti stroške vzdrževanja in davščine.
VSM sklep I Cp 1527/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo vračilo zneska, plačanega na podlagi regresnega zahtevka, pri čemer je bila ključna ugotovitev, da tožnik za škodo ni bil odgovoren in alkoholiziranost ni bila v vzročni zvezi z nezgodo.
VSC sodba Cp 1451/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka je plačala znesek na podlagi nepravnomočne sodbe, pri čemer je bila kot strokovnjak seznanjena s pravnimi predpisi in ni izkazala, da bi plačilo opravila pod silo ali s pridržkom pravice do vračila.
VSK sodba Cp 194/2008 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pojasnilo, da se pravila o ničnosti pogodb ne uporabljajo neposredno za nične upravne odločbe, zato se za vračanje koristi uporabijo splošna pravila o neupravičeni pridobitvi.
Sodba II Ips 599/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da najemodajalec ni pasivno legitimiran za zahtevek za povrnitev vlaganj v najeti poslovni prostor, če ni lastnik nepremičnine in vlaganja niso povečala njegovega premoženja.
Sodba II Ips 441/2008 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je prejela plačilo na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi, zato tožeča stranka ni uspela dokazati odsotnosti pravnega temelja, ki je nujen pogoj za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
VSC sodba Cpg 140/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je uporabilo pravila o neupravičeni pridobitvi za presojo upravičenosti do obresti od preplačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v obdobju, ko davčna zakonodaja ni vsebovala konkretne določbe o obrestovanju.
Sodba III Ips 125/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da vlaganja, opravljena izključno v interesu vlagatelja za potrebe njegove dejavnosti, ne pomenijo nujno obogatitve lastnika nepremičnine.
VSL sodba I Cp 1561/2007 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru uporabilo splošne pogoje, ki sicer niso bili del veljavne pogodbe, zgolj kot pomoč pri določitvi višine okoriščenja tožene stranke v okviru zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve.
VSK sodba Cpg 186/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo zahtevo za plačilo uporabnine za nepremičnino v situaciji, ko so toženci zasedali prostore v tuji hiši.
Sodba in sklep II Ips 453/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je pravna podlaga za zadrževanje premoženja odpadla s pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, ki je določil tožnikov dedni delež.
Sodba II Ips 513/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zahtevek iz neupravičene pridobitve ni izključen, če tožnik v svoje prikrajšanje (vlaganja v nepremičnino) ni privolil in če za brezplačno pridobitev koristi na strani toženke ni obstajala pravna podlaga.
Sodba II Ips 261/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka je bila upravičena do povrnitve sredstev, ki jih je poravnala namesto tožene stranke za izvedbo obveznosti, ki jih je slednja imela do vrtcev.
Sodba III Ips 94/2006 — Vrhovno sodišče
-
V primeru, ko sta obe stranki odgovorni za neuspeh sklenitve glavne pogodbe, se prejeta ara obravnava kot neupravičena pridobitev, saj je podlaga za njeno zadržanje odpadla.
Sodba II Ips 453/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožnica je neuspešno poskušala uveljavljati neupravičeno pridobitev toženk, ker te niso izplačale odškodnine za nepremoženjsko škodo tretji osebi, ki je umrla pred pravnomočnostjo odločbe.
Sodba II Ips 450/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženec ni bil neupravičeno obogaten, ker je bilo ugotovljeno, da s prejeto odškodnino ni presegel zneska dejansko utemeljene odškodnine, zavarovalnica pa ga pri sklenitvi poravnave ni spravila v zmoto.
VSC sodba Cp 290/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je štelo, da je poštenost prejemnika odškodnine izključena, če je ta kljub vedenju o vloženi reviziji in možnosti znižanja odškodnine prejeta sredstva v celoti porabil.
VSC sodba Cp 1309/2006 — Višje sodišče v Celju
-
V tej sodbi je bila neupravičena pridobitev ugotovljena v zvezi z uporabo tujega stanovanja brez pravne podlage.
VSC sodba Cp 208/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Tožena stranka, ki je plačala nadomestilo plače na podlagi pravnomočne sodbe o pripoznavi, ne more zahtevati vračila teh sredstev po pravilih o neupravičeni pridobitvi zgolj zato, ker je bila v drugem postopku pravnomočna sodba o nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja spremenjena.
VDSS sodba in sklep Pdp 809/2006 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je zahteval povračilo plačanega davka, ki bi ga moral plačati toženec, saj je bila podlaga za oprostitev plačila davka, ki jo je predložil toženec, v upravnem postopku spoznana za neveljavno.
Sklep II Ips 297/2005 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je šlo za vračilo neupravičeno prejetega nadomestila preživnine, potem ko je bilo z upravno odločbo pravnomočno ugotovljeno, da upravičenec do nadomestila ni več upravičen.
VSL sodba IV Cp 7374/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se pravna narava obligacijskega zahtevka za povrnitev vlaganj ne spremeni z uveljavitvijo nove stvarnopravne zakonodaje, če je zahtevek že pred tem zastaral.
Sodba in sklep II Ips 711/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila toženka obogatena, ker je tožnik namesto nje odplačeval kredit za nakup avtomobila, čeprav se je toženka zavezala, da bo obroke poravnavala sama.
Sodba II Ips 172/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je štelo za neupravičeno pridobitev dejstvo, da je tožena stranka prejemala korist v obliki ogrevanja stanovanj, katerih je lastnica, ne glede na vprašanje veljavnosti pogodbe med strankama.
VSK sodba I Cpg 236/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo vlaganja tožeče stranke v pokriti olimpijski bazen z namenskimi proračunskimi sredstvi, ki so prešla v last občine.
Sklep II Ips 127/2005 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bil nagib za neodplačno razpolaganje (plačilo kupnine za tuje stanovanje) povezan z obstojem zakonske zveze, ki je z razvezo odpadel, kar je utemeljilo vrnitev zneska.
Sodba II Ips 516/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je obveznost povrnitve vlaganj nastala zaradi predčasnega razdrtja najemne pogodbe, kar je povzročilo odpadlo pravno podlago.
Sodba in sklep II Ips 692/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zaradi neuporabe solastne nepremičnine ne zadostuje zgolj dejstvo neuporabe, temveč mora biti izkazano aktivno nasprotovanje tožnika takšnemu stanju.
VSL sodba II Cp 4711/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Lokalna skupnost je upravičena do povrnitve stroškov za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, ki so prebivalci druge lokalne skupnosti, saj slednja nosi zakonsko dolžnost zagotavljanja sredstev za svoje prebivalce.
VSL sodba I Cpg 30/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo, da je bila tožena stranka v slabi veri od trenutka, ko je bila uradno seznanjena z neupravičenostjo prejemanja dveh sočasnih prejemkov.
VSC sodba Cp 729/2006 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da odprava odločbe o odmeri komunalnega prispevka in vrnitev zadeve v ponovno odločanje ne pomeni avtomatičnega nastanka pravice do vračila plačila, dokler o obveznosti ni ponovno odločeno.
Sodba III Ips 49/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ni bila nedopustno prikrajšana, ker je toženi stranki izrecno dovolila uporabo poslovnega prostora do sklenitve prodajne pogodbe in s tem privolila v svojo neuporabo.
VSL sodba in sklep I Cpg 233/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo zahtevek za nadomestitev vrednosti dela, opravljenega na kmetiji, ki je bil izveden v pričakovanju izročitve premoženja, do katere ni prišlo.
Sodba II Ips 21/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo zahtevke za plačilo uporabnine za poslovne prostore, ki so bili uporabljeni brez sklenjene najemne pogodbe.
VSK sodba I Cpg 226/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je dolžno ugotavljati, ali je prejemnik prejeto odškodnino še vedno obdržal v svojem premoženju ali pa jo je porabil, pri čemer je treba presojati njegovo poštenost v celotnem obdobju od prejema sredstev do zahteve za vračilo.
VSC sklep Cp 504/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je pridobitelj, ki ve za pravico tretjega do dela izkupička od stvari, dolžan to pravico spoštovati ne glede na odsotnost neposrednega pogodbenega razmerja med njim in tretjim.
Sklep II Ips 657/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da mora imetnik lokala plačevati honorar za predvajanje glasbe tudi po poteku pogodbe, če se glasba v lokalu še naprej predvaja.
Sodba II Ips 511/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da preveč plačan znesek, ki ni bil plačan na podlagi pogodbe, ne predstavlja terjatve iz pogodbe v prometu blaga in storitev, zato zanj ne velja triletni zastaralni rok po 374. členu ZOR.
VSK sodba I Cpg 194/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je pravica do terjatve nastala šele s pravnomočnostjo sodbe, s katero je bil ugotovljen tožnikov lastninski delež na nepremičnini, saj je šele tedaj postal znan obseg prikrajšanja zaradi prodaje nepremičnine tretjim osebam.
Sodba in sklep II Ips 215/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče razveljavilo sodbo, ker ni ugotovilo točnega trenutka, ko je toženka prejela korist (prodaja stanovanja), kar je odločilno za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo zakonskih zamudnih obresti.
VSK sklep I Cp 951/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presodilo, da v primeru pravočasno plačanih prispevkov za PIZ, ki temeljijo na zakonskih določbah o obveznosti plačila, ni podana pravna podlaga za zahtevek za vračilo sredstev.
VDS sodba Psp 5/2004 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je z odpadom pravne podlage za unovčenje bianco akceptnih nalogov nastala obveznost vračila prejete koristi.
Sklep in sodba III Ips 127/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za vračilo preplačanih obresti je bil zavrnjen, ker je bilo ugotovljeno, da je tožnica vedela za najvišjo dovoljeno obrestno mero in s tem za neobstoj svoje obveznosti v presežnem delu.
VSL sodba II Cp 87/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora tožeča stranka v primeru zahteve za uporabnino solastne nepremičnine dokazati vse elemente obogatitvenega zahtevka, vključno z odsotnostjo pravne podlage za uporabo.
VSL sklep II Cp 5343/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnica ni upravičena do vračila plačanih zneskov, saj ni izkazala, da bi bila pri plačilu v zmoti ali prisiljena, s čimer je štelo, da je v prikrajšanje privolila.
Sodba II Ips 658/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni mogla zahtevati vračila preveč izplačanih plač, ker je kot delodajalec vedela, da za izplačila nima zakonske podlage, pa jih je kljub temu izvedla, ne da bi si pridržala pravico do vračila.
Sodba VIII Ips 139/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom, ker je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka uporabljala tovorno vozilo na podlagi veljavnega dogovora z družbo M., kar pomeni, da prehod premoženja ni bil brez pravne podlage.
VSK sodba I Cpg 273/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru pri medsebojnih zahtevkih iz naslova uporabnine in vlaganj v nepremičnino upoštevalo načelo vzajemnosti obveznosti in vračunalo že opravljene izpolnitve.
VSL sodba I Cp 1749/05 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da solastnik ni neupravičeno okoriščen, če stvar uporablja v skladu s svojim idealnim solastninskim deležem, kot to določa 66. člen SPZ.
VSL sodba II Cp 1820/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil podrejeni zahtevek za povrnitev vlaganj zavrnjen zaradi nastopa zastaranja.
Sodba II Ips 282/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožbeni zahtevek za vračilo štipendije ni utemeljen, ker odločba o dodelitvi štipendije, ki predstavlja pravni temelj za izplačilo, še vedno velja in ni bila razveljavljena.
VSL sodba II Cp 2169/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka je ugovarjala neupravičeni obogatitvi s trditvijo, da je za uporabo prostorov ves čas plačevala najemnino tretjim osebam (najemodajalcem), kar izključuje element neupravičenosti.
VSL Sklep I Cp 2057/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve zaradi uporabe tuje nepremičnine ni potrebna predhodna zahteva po izročitvi ključev ali plačilu najemnine.
VSL sklep I Cp 2655/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da preklic izjave o prenosu pravice do odkupa stanovanja ne more biti podlaga za zahtevek iz neupravičene pridobitve, če je bil odkup stanovanja realiziran pred samim preklicem.
VSL sodba II Cp 2180/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik lahko zahteva le vrnitev tistega, kar je bilo podarjeno izključno zaradi sklenitve zakonske zveze, ne pa tudi drugih nepremičnin, ki niso bile predmet darilne pogodbe.
Sodba in sklep II Ips 14/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo institut neupravičene pridobitve v primeru, ko prodajalec ni izpolnil obveznosti sklenitve pogodbe v razpisnem roku, zaradi česar je odpadla pravna podlaga za zadržanje plačane varščine.
Sodba III Ips 64/2004 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila štipendija izplačana na podlagi veljavne odločbe, zato zahtevek za vračilo sredstev zaradi nedokončanega šolanja ni bil utemeljen, ker pravni temelj za izplačilo ni odpadel.
VSL sodba II Cp 1730/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da sodna odločba, ki določa imetnika pravice uporabe stanovanja, sama po sebi ne pomeni, da je uporaba tuje solastnine brezplačna, če to ni izrecno določeno.
Sodba II Ips 715/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni uspel z zahtevkom za vračilo plačanih zamudnih obresti, ker je bil aneks, na podlagi katerega so bile obresti plačane, veljaven.
Sodba in sklep II Ips 72/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vlaganja v versko skupnost na podlagi dogovora, da članice nimajo lastnega premoženja, ne predstavljajo neupravičene pridobitve, saj je obstajal veljaven (čeprav neformalni) dogovor o namenu sredstev.
VSL Sodba I Cp 1088/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila presoja utemeljenosti zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve zaradi nedovoljenega poseka odvisna od natančne ugotovitve poteka meje med zemljišči, kar zahteva strokovno pomoč geodetskega izvedenca.
VSK sklep I Cp 1105/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
V konkretnem primeru je bil zahtevek za povrnitev vrednosti investicij zavrnjen, ker tožnika nista navedla odločilnih dejstev, ki bi utemeljevala elemente neupravičene pridobitve.
Sodba II Ips 219/2004 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka je prostore uporabljala na podlagi akta o ustanovitvi in sporazuma z ustanoviteljem, zato tožeča stranka ni mogla zahtevati najemnine na podlagi pravil o neupravičeni pridobitvi.
Sodba III Ips 103/2003 — Vrhovno sodišče
-
Toženec, ki je bil v svojem interesu oproščen davka, ni mogel očitati tožniku pasivnosti v upravnem postopku, saj bi moral kot zainteresirana stranka v postopku aktivno sodelovati sam.
VSK sodba I Cp 775/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožnik v konkretni zadevi ni zadostil trditvenemu bremenu, saj ni pojasnil v čem je bila toženka obogatena, niti ni izkazal svojega prikrajšanja zaradi neuporabe solastnega stanovanja.
Sodba II Ips 593/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da gre za nečisto denarno terjatev, in poudarilo, da je korist od uporabe lokala dospela ob vložitvi tožbe.
Sodba III Ips 87/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je napačno enačilo vrednost vlaganj v nepremičnino z višino obogatitve, namesto da bi ugotavljalo, za koliko je nepremičnina zaradi teh vlaganj dejansko več vredna.
VSL sklep I Cp 274/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da vračila štipendije, izplačane iz javnih sredstev, ni mogoče zahtevati na podlagi neupravičene obogatitve, če zakon sam ne določa obveznosti vračila v primeru neuspešnega šolanja.
VSL sodba I Cp 776/04 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo obveznost vrnitve preveč izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo, potem ko je bila prvotna odškodnina v revizijskem postopku znižana.
Sklep II Ips 154/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožeča stranka ne more zahtevati vračila sredstev, ker je zakoniti zastopnik vedel, da poroštvena izjava ni veljavna, a je kljub temu dopustil izvedbo plačila.
VSL sodba I Cpg 1066/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnika nista mogla zahtevati vrnitve nepremičnine, ker na njej nista imela lastninske pravice, temveč sta lahko zahtevala le povračilo kupnine, ki sta jo za toženčev nakup stanovanja neutemeljeno založila.
Sodba II Ips 243/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka kot koncesionar je imela pravno podlago za prevzem in uničenje živalskih odpadkov, zato prehod sredstev ni predstavljal neupravičene pridobitve.
VSL sodba I Cpg 734/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 210. člen -
Tožbeni zahtevek za vračilo zaseženega denarja je bil zavrnjen, ker tožnica ni dokazala, da je bil denar dvignjen z njenega računa in da ga je izročila pokojni osebi.
Sodba II Ips 449/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo, da neuspeh pri uveljavljanju pobota dela terjatve ne pomeni avtomatičnega zaključka o nedobrovernosti pridobitelja pri prejemu celotnega zneska.
VSL sodba I Cpg 555/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se v zastaralni rok všteje tudi čas, ki je tekel v prid dolžnikovemu predniku, in zavrnilo stališče, da bi zastaranje začelo teči šele s smrtjo lastnika nepremičnine.
VSL sodba I Cp 1429/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je razveljavitev specialnega predpisa (Pravilnika o štipendiranju) s strani Ustavnega sodišča povzročila odpad pravne podlage za vračilo štipendije, kar bi utemeljevalo zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
VSL sodba II Cp 1880/2003 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da preživninskih obveznosti do skupnih otrok ni mogoče avtomatsko kompenzirati ali porazdeliti v okviru zahtevka za uporabnino med solastnikoma, temveč se te uveljavljajo v ločenem postopku.
Sodba II Ips 463/2003 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ne more uspešno uveljavljati zahtevka za povrnitev vlaganj iz naslova neupravičene obogatitve, če mu je bil zahtevek iz istega naslova že pravnomočno prisojen na podlagi pogodbene obveznosti.
Sodba II Ips 389/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da socialna stiska toženke ne vpliva na materialnopravno presojo o obstoju pravne podlage za vračilo sredstev, prejetih na podlagi še veljavne upravne odločbe.
VDS sodba Psp 140/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivna korist pridobitelja predstavlja nujen element za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve.
Sklep III Ips 97/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vračilo zneskov, ki so bili delavcu izplačani brez pravne podlage, vendar v okviru delovnega razmerja, pri čemer je bila ključna presoja trenutka začetka teka zamudnih obresti glede na dobrovernost stranke.
VDS sodba Pdp 747/2002 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razjasnilo, da se zamudne obresti pri zahtevkih iz naslova vlaganj v tujo nepremičnino ne vežejo nujno na trenutek nastanka vlaganj, temveč na trenutek, ko terjatev postane določljiva kot denarna obveznost.
Sodba II Ips 114/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožeča stranka v plačilo ekonomsko prisiljena, ker je tožena stranka izročitev nujne dokumentacije za nadaljevanje dela pogojevala s predhodnim plačilom, tožeča stranka pa si je ob plačilu izrecno pridržala pravico do vračila.
Sodba II Ips 432/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo navedbe toženke, da zdravstveno stanje in materialna stiska opravičujeta zadržanje neupravičeno prejetih sredstev iz naslova invalidske pokojnine.
VDS sodba Psp 34/2001 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da zahtevka za vračilo štipendije ni mogoče utemeljiti na razveljavljenih določbah Pravilnika o štipendiranju, saj bi obveznost vračila morala biti določena z zakonom.
VSL sodba I Cp 833/2002 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vračilo preveč plačane odškodnine za nepremoženjsko škodo po tem, ko je bila prvotno dosojena odškodnina na revizijski stopnji znižana.
Sodba II Ips 235/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo obveznost vrnitve najemnine po sporazumnem prenehanju najemnega razmerja za poslovni prostor.
Sodba II Ips 558/2001 — Vrhovno sodišče
-
Drugotoženec ni uspel z zahtevkom za plačilo polovice čistega dobička, ker so bile njegove trditve nasprotujoče in so temeljile na neizkazanih bodočih ugotovitvah izvedenca.
Sodba in sklep II Ips 681/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo upravičenost do uporabnine za obdobje, v katerem tožnica kljub pridobljeni lastninski pravici še ni imela dejanske posesti na nepremičnini.
Sodba in sklep II Ips 531/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da denarno plačilo, izvršeno na podlagi pravnomočnega sklepa organov zveze športnih klubov, predstavlja veljavno pravno podlago, ki izključuje zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve.
Sodba II Ips 550/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je določba o odpovedi povračilu vlaganj vezana na izpolnitev pričakovane dolgoročne najemne dobe; če ta odpade, postane določba neveljavna.
VSK sodba I Cpg 458/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožena stranka ni mogla uveljaviti zahtevka za uporabnino, ker tožeča stranka spornega zemljišča ni uporabljala, saj je stvari, ki so bile na njem, opustila.
VSL sodba I Cpg 317/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da država ni ravnala nepošteno pri zadržanju preveč plačanega davka, ker je bila odločba izdana na podlagi napačne uvozne deklaracije, ki jo je izpolnila tožeča stranka sama.
Sodba in sklep III Ips 20/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je bila zaračunana cena za prevoz neobičajna, zato zahtevek za vračilo preplačila ni bil utemeljen.
VSL sodba I Cpg 662/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zahtevek za vračilo preplačanega davka temelji na pravilih o neupravičeni pridobitvi, vendar morajo biti za priznanje obresti pred uveljavitvijo specifične davčne zakonodaje izpolnjeni strogi pogoji glede nepoštenosti pridobitelja.
Sodba II Ips 396/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zahtevek za plačilo nadomestila za uporabo solastnih nepremičnin v obdobju pred in po njihovi civilni razdružitvi.
Sklep II Ips 183/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri presoji vlaganj v tujo nepremičnino nujno najprej razjasniti vsebino obstoječih pogodbenih dogovorov med strankami, saj ti določajo pravni režim vlaganj.
Sklep II Ips 224/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je podlaga za plačilo dohodnine odpadla z odpravo odločbe davčnega organa, kar je ustvarilo kondikcijski zahtevek.
Sodba II Ips 275/2001 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni bila upravičena do povračila stroškov vlaganj, saj je poslovni prostor uporabljala kot najemnica na podlagi veljavne najemne pogodbe in ne kot neupravičeni pridobitelj.
VSL sodba I Cpg 1033/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je štelo toženca za nepoštenega pridobitelja, ker je zaradi njegovega ravnanja odpadel motiv oziroma podlaga za neodplačno naklonitev, s čimer je posel prenehal veljati.
VSK sodba I Cp 142/2001 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je uporabilo institut neupravičene pridobitve za zahtevke zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri vračilu preveč izplačanih zneskov pokojnine.
VDSS sodba Psp 281/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da dejstvo, da je lastnik toženki sam izročil ključe skladišča med neuspešnimi pogajanji o sklenitvi najemne pogodbe, ne izključuje obveznosti plačila nadomestila za uporabo nepremičnine.
Sodba II Ips 3/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za plačilo obresti od dneva, ko so bili zneski prometnega davka odtegnjeni z računa, ker tožnik ni dokazal nepoštenosti tožene stranke.
sodba III Ips 1/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da dobra vera toženca pri poseku lesa na tuji parceli ne izključuje njegove obveznosti povrnitve koristi, pridobljene z neupravičenim posekom.
Sodba II Ips 124/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je za presojo začetka teka zamudnih obresti pri kondikcijskem zahtevku ključno vprašanje poštenosti pridobitelja v trenutku pridobitve.
VSL sklep I Cp 426/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za odločitev o uporabnini bistvena ugotovitev, ali je solastnik dejansko onemogočen pri souporabi nepremičnine in v kakšnem obsegu jo uporabljajo ostali solastniki ali tretje osebe.
VSL sklep II Cp 160/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnik ne more naknadno uveljavljati razlike v višini uporabnine, če je bila o zahtevku za isto obdobje že izdana pravnomočna sodba.
Sklep II Ips 311/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo institut neupravičene pridobitve v primeru, ko je tožena stranka prejela denarna sredstva, vendar se dogovorjena prodajna pogodba ni sklenila, s čimer je odpadla podlaga za zadržanje sredstev.
VSL sodba II Cp 2066/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je lahko zahteval povračilo sredstev, vloženih v nabavo opreme, ker se pričakovani postopek povečanja osnovnega kapitala tožene stranke, ki bi služil kot pravni temelj za to vplačilo, ni izvedel.
Sodba III Ips 174/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za povračilo vloženega dela v nepremičnino, ker vlagatelja nista dokazala, da bi bila pridobitev koristi na strani lastnika neupravičena, temveč je šlo za prostovoljno pomoč v okviru prijateljskega odnosa.
VSC sodba Cp 719/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da se določba 219. člena ZOR nanaša le na primere uničenja ali predelave stvari, in potrdilo uporabo instituta za neupravičeno uporabo tujega solastniškega deleža nepremičnine.
Sodba II Ips 217/2000 — Vrhovno sodišče
-
V tej sodbi je bila neupravičena pridobitev podana zaradi vnovčenja akceptnega naloga v nasprotju s pooblastilom tožeče stranke.
VSL sodba I Cpg 1076/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je šlo za neupravičeno izplačano nadomestilo plače zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu, pri čemer je bila obveznost plačila zamudnih obresti potrjena kljub toženčevim navedbam, da prehoda premoženja ni zakrivil.
VDS sodba Psp 97/2000 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je prav tožena stranka neupravičeno porabila električno energijo, saj je bila tožena stranka le eden od več najemnikov v poslovni stavbi, kjer je prišlo do nelegalnega priklopa.
VSL sodba I Cpg 41/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine iz naslova neupravičene pridobitve upoštevalo tudi korist, ki jo je toženec pridobil s tem, da zaradi nezakonite sečnje v tujem gozdu ni posekal lastnih dreves in je tako prihranil pri stroških oziroma ohranil vrednost lastnega gozdnega prirasta.
VSL sodba II Cp 1149/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da z odpadom pravnega temelja za izpolnitev ugasne prvotna obveznost, nadomesti pa jo obveznost vrnitve prejetega po pravilih o neupravičeni pridobitvi.
VSL sodba I Cpg 568/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da terjatev iz naslova neupravičene pridobitve zaradi plačila neopravljenih storitev ne predstavlja terjatve iz naslova prometa blaga in storitev, zato zanjo ne velja triletni zastaralni rok.
VSL sodba I Cpg 692/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je prejemnik predujma postal slaboveren pridobitelj v trenutku, ko je s tretjo osebo sklenil pogodbo za nepremičnino, ki je bila predmet pogajanj s tožečo stranko.
VSL sklep I Cp 1113/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej zadevi je bilo odločeno, da tožniku pripadajo zamudne obresti od trenutka, ko je zahtevek za njihovo priznanje uveljavljal, saj pred tem ni bilo izkazano, da bi tožena stranka znesek zadrževala nepošteno.
VDSS sodba Psp 158/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je z razvezo zakonske zveze odpadla pravna podlaga darilne pogodbe, sklenjene z nagibom, kar je imelo za posledico obveznost vrnitve darila.
VSL sodba I Cp 91/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razmejilo uporabo določb o neupravičeni pridobitvi v primerih, ko je bil pravni temelj za plačilo sprva podan s pravnomočno sodbo, kasneje pa je odpadel.
VSC sodba in sklep Cp 1549/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da zavarovalnica nima pravice do vračila zavarovalnine, ki jo je izplačala zavarovancu, če je pred izplačilom razpolagala z vsemi podatki (vinkulacijsko potrdilo, polica) in ni izkazala upravičene zmote.
Sodba II Ips 593/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je pridobitelj odgovoren za varovanje koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice, s čimer pridobi položaj nepoštenega pridobitelja.
VSL sklep I Cpg 575/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je za obstoj obveznosti iz neupravičene pridobitve pri investicijah v nepremičnino odločilno, da ima lastnik od investicije korist, ne glede na njegovo predhodno vednost o investicijskem projektu ali strinjanje z njim.
VSL sodba I Cp 833/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Dajalec leasinga ni obogaten na račun tretje osebe, če prejme zavarovalnino za vozilo, ki je bilo predmet leasing pogodbe, saj je do izplačila upravičen na podlagi lastninskega razmerja z zavarovalnico.
Sodba II Ips 404/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri neupravičeni pridobitvi ni nujno, da je korist enaka materialni prizadetosti na strani prikrajšanca, kar je pomembno pri vrednotenju nenovčanih storitev.
VSL sodba II Cp 178/99 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 210. člen -
Tožnica je postala nepošteni pridobitelj z dnem vročitve pravnomočne odločbe, s katero je bila razveljavljena odločba o prenehanju delovnega razmerja.
VDS Sklep in sodba Pdp 1524/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo obstoja prvotne pogodbene obveznosti ne preprečuje kondikcijskega zahtevka, če je bila pridobitev sredstev realizirana s prisilno izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ki je bil kasneje razveljavljen.
Sodba III Ips 29/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za regresni zahtevek zavarovalnice, ki je zaradi napačne ocene krivde izplačala previsoko odškodnino.
Sodba II Ips 359/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da revizijsko poročilo, ki ugotavlja le utemeljen sum oškodovanja družbenega premoženja, nima dokazne moči javne listine za dokazovanje same višine obogatitvenega zahtevka.
VSL sodba I Cpg 43/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka ni dokazala pomote pri nakazilu, saj je tožena stranka dokazala, da je znesek prejela na podlagi obstoječega pravnega razmerja.
VSL sodba I Cpg 1188/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je šlo za premik sredstev tožnice v premoženjsko sfero tožencev brez pravne podlage.
Sodba II Ips 321/99 — Vrhovno sodišče
-
Pri presoji neupravičene pridobitve na kmetiji sodišče ni štelo dela kot prikrajšanja, ker je bila ohranitev kmetije posledica skupnega truda družine, tožnica pa je z delom krila lastne življenjske stroške.
Sodba II Ips 240/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru naložilo plačilo uporabnine toženki, ki je lastniku onemogočila uporabo prostorov v stanovanjski hiši.
Sodba II Ips 169/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino nadomestila za uporabo stanovanja po prenehanju stanovanjske pravice, ko uporabnik ni sklenil najemne pogodbe.
VSK sodba Cp 127/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri neupravičeno pobrani najemnini v času denacionalizacijskega postopka razmejilo tek obresti na obdobje pred vložitvijo tožbe (obrestna mera za hranilne vloge) in po njej (zakonite zamudne obresti).
VSL sodba II Cp 1636/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da uporaba solastne nepremičnine s strani tretje osebe na podlagi zakupa, sklenjenega brez soglasja vseh solastnikov, predstavlja neupravičeno okoriščenje na škodo solastnika, ki v posel ni privolil.
VSL sodba in sklep I Cp 1268/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da stranka, ki je prejela avans za posel, ki se ni realiziral, dolguje zamudne obresti od trenutka neupravičenega prejema sredstev.
VSL sodba I Cpg 1161/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da plačilo odškodnine na podlagi pravnomočne sodbe, četudi je bila ta kasneje v reviziji delno spremenjena, ne predstavlja neupravičene pridobitve, če je bilo plačilo izvedeno zaradi preteče izvršbe.
VSL sodba II Cp 824/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da izdatek za drugega, ki predstavlja nujno gestijo, hkrati utemeljuje verzijski zahtevek, za katerega velja splošni petletni zastaralni rok, in ne triletni rok za gospodarske posle.
VSM sodba Cpg 302/98 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je šlo za neupravičeno razpolaganje z deviznimi sredstvi, ki jih je toženec prejel v hrambo oziroma za zamenjavo, a jih je namesto vrnitve položil na svojo hranilno knjižico.
Sodba II Ips 447/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožeča stranka ni uspela dokazati nepoštenega načina pridobitve terjatve, zato so bile zamudne obresti priznane šele od dneva vložitve tožbe.
Sodba III Ips 77/99 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka (zavarovalnica) je kot strokovnjakinja na področju zavarovalništva izplačala zavarovalnino, ne da bi si pridržala pravico do vračila, zato kasnejša zahteva za vračilo ni utemeljena.
Sodba II Ips 385/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožbeni zahtevek za vračilo zneska je bil zavrnjen, ker tožnica ni uspela dokazati, da je v toženčevo korist vplačala sporni znesek, kar je predpostavka za uspešnost zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve.
Sodba II Ips 435/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje podedljivosti zahtevka za vrnitev darila v kontekstu razveze zakonske zveze kot razloga za odpadlo podlago.
Sodba II Ips 23/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da plačilo, opravljeno zaradi preteče izvršbe, ne pomeni prostovoljne privolitve v prikrajšanje, zato ne gre za neutemeljeno izpolnitev v smislu 216. člena ZOR.
Sodba II Ips 545/96 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je pred nakazilom doplačila kupnine jasno obvestil toženko o pridržanju pravice do vrnitve plačila, saj je bila izročitev vozila pogojevana z neutemeljenim doplačilom.
Sodba II Ips 581/96 — Vrhovno sodišče
-
Razveza zakonske zveze 16 let po sklenitvi darilne pogodbe ne predstavlja izjalovitve nagiba, ki bi upravičevala vrnitev darila na podlagi neupravičene pridobitve.
Sodba II Ips 494/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožniku naložilo plačilo nadomestila za uporabo tuje garaže po prenehanju najemne pogodbe.
Sodba II Ips 777/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je obveznost vrnitve denarnih sredstev nastala, ker je odpadla podlaga za hrambo deviz, potem ko je toženec nameravani skupni nakup nepremičnine izvedel samostojno.
Sodba II Ips 759/95 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je pravni temelj za opravljeno delo odpadel s preklicem oporoke, kar je sprožilo obveznost vrnitve prejete koristi.
Sodba II Ips 557/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določitvi višine uporabnine za poslovni prostor nujna istočasna ugotovitev stanovanjske najemnine, saj je od nje odvisno oblikovanje tržne cene.
Sklep II Ips 40/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pravila o neupravičeni pridobitvi veljajo tudi v primerih, ko si pridobitelj premoženje prisvoji sam z izkoriščanjem nevednosti druge osebe, in ne le pri prostovoljnih izpolnitvah.
Sodba II Ips 229/96 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je zahteval vračilo dela kupnine za stanovanje, ker je menil, da bi morala biti upoštevana njegova lastna udeležba, kar pa je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Sodba II Ips 112/96 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru sta morala toženca vrniti prejeta sredstva, ker je podlaga za njihovo prejem (sklenitev glavne pogodbe) odpadla, čeprav do sklenitve ni prišlo zaradi tožnikove neizpolnitve.
Sodba II Ips 341/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vlaganja tožnikov v nepremičnino niso predstavljala neupravičene pridobitve, saj so bila bodisi izpolnitev pogodbene obveznosti bodisi kompenzirana s koristmi, ki sta jih tožnika prejela od uporabe posestva.
Sodba II Ips 694/95 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je v postopku zahteval ugotovitev solastninskega deleža in izločitev iz zapuščine, zato sodišče ni moglo obravnavati zahtevka iz naslova neupravičene pridobitve, ker ta ni bil predmet tožbenega zahtevka.
Sodba II Ips 552/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da vrnitev zemljišča v naravi ni mogoča, ker je bila na njem zgrajena stanovanjska hiša, kar je povzročilo spojitev nepremičnin.
Sodba in sklep II Ips 461/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je uporabilo institut neupravičene pridobitve za primer, ko je ena od strank prejela zavarovalnino za popravilo skupne stvari, stroške popravila pa je dejansko krila druga stranka iz svojega premoženja.
Sodba II Ips 256/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da denarni zahtevek zakonca temelji na neupravičeni obogatitvi in ne na pravilih o skupnem premoženju zakoncev.
Sodba in sklep II Ips 137/95 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, ker je tožnik vlagal v tujo nepremičnino z namenom lastne stanovanjske oskrbe, pri čemer je to korist tudi dejansko užival, kar izključuje neupravičeno obogatitev lastnika nepremičnine.
Sodba II Ips 624/94 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za neupravičeno pridobitev polovice kupnine od prodaje skupnega premoženja, pri čemer je bila toženka zavezana k vračilu zneska z obrestmi od dneva prejema kupnine.
Sodba II Ips 588/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo dolžnost vrnitve prejete denarne koristi brez pravne podlage ter pojasnilo, da osebne okoliščine dolžnika ali morebitne napake tretjih oseb pri nastanku neupravičene pridobitve ne vplivajo na samo obveznost vrnitve.
Sodba II Ips 559/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo veljavnost valutne klavzule pri določitvi obsega restitucije v primeru sporazumnega prenehanja obligacijskega razmerja.
VSL sodba Cpg 878/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik nima zahtevka za plačilo najemnine za obdobje, v katerem je stanovanje prepustil hčerini družini kot obliko družinske pomoči, brez namena, da bi toženca zadolžil.
Sodba II Ips 451/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je bil upravičen do vrnitve sredstev, ki jih je vložil v adaptacijo lokala, ker je namen skupnega opravljanja obrti odpadel.
Sodba II Ips 307/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo zahtevek za vračilo t.i. pribitka na posojilo, ki ga je tožnik plačal v vednosti, da to ni njegova dolžnost.
Sodba II Ips 17/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot prikrajšanje priznalo nudeno pomoč, s katero je tožnica toženki prihranila izdatke, ki bi jih bila toženka sicer dolžna kriti na podlagi izročilne pogodbe.
Sodba II Ips 622/94 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika nista uspela dokazati, da je toženec z uporabo nepremičnine pridobil korist na njun račun, niti nista dokazala nastanka škode zaradi nezmožnosti uporabe njunega solastninskega deleža.
Sodba II Ips 707/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo zahtevek na podlagi neupravičene pridobitve za posekana drevesa, čeprav je odškodninski zahtevek zaradi zastaranja odpadel.
VSL sodba II Cp 1219/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V tej sodbi je bila neupravičena pridobitev ugotovljena, ker aneks k prodajni pogodbi, ki je bil podlaga za doplačilo kupnine, ni bil pravnoveljavno sklenjen.
Sodba II Ips 909/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj trditev o prostovoljnem plačilu ne zadošča za zavrnitev zahtevka za vračilo, če ni hkrati zatrjevano in dokazano, da je plačnik vedel, da plačila ne dolguje.
VSL sodba Cpg 23/94 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je do neupravičene pridobitve prišlo, ker se namen pogodbenih strank za sklenitev najemnega razmerja ni uresničil zaradi upravnega moratorija na oddajanje lokalov.
Sodba II Ips 654/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je bila pomoč tašči, ki je presegala običajno pomoč v družinski skupnosti, brezplačna naklonitev zakoncu, katere pravna podlaga je z razvezo zakonske zveze odpadla.
Sodba II Ips 613/93 — Vrhovno sodišče
-
Toženka je v reviziji trdila, da je zastaralni rok pričel teči ob prenehanju dejanskega sodelovanja strank na posestvu, vendar sodišče poudarja pomen obstoja pravne podlage za medsebojne zahtevke.
Sodba II Ips 507/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali so izdatki tožnice za pokojno osebo predstavljali neupravičeno pridobitev ali pa so bili posledica prijateljskega odnosa in dogovora, ki ni vseboval elementov obligacijskega zahtevka za povračilo.
VSL sodba I Cp 2367/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izključilo možnost kumulativnega zahtevka za plačilo revalorizacije glavnice in zamudnih obresti pri vračanju neupravičeno pridobljenega denarnega zneska.
Sodba II Ips 466/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da v primeru uničenja stvari brez predhodne uporabne koristi ni mogoče govoriti o doseženi koristi, ki bi bila predmet vračila.
VSL sodba I Cp 1789/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je dodatno obračunano kupnino za stanovanje plačal pod prisilo, ker je stanovanje nujno potreboval, zaradi česar je bilo plačilo opredeljeno kot neupravičena pridobitev.
Sodba II Ips 329/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da morebitni vlagateljevi stroški v nepremičnino ne vplivajo na višino koristi iz naslova neupravičene uporabe, temveč so predmet samostojnega povračilnega zahtevka.
Sodba II Ips 866/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženka nima pravne podlage za zadržanje prejetih denarnih sredstev, saj med strankama ni bila sklenjena nobena veljavna pogodba (družbena, najemna ali druga).
VSL sodba I Cp 1028/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da zahtevek za vračilo dohodka ni utemeljen, ker je toženec dohodek prejel iz naslova lastnih deležnih pravic, vpisanih v zemljiško knjigo, in ne iz naslova tožnikovega premoženja.
VSL sodba I Cp 1068/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med obrestovanjem pri razdrti pogodbi in pri absolutno neveljavni (nični) pogodbi, kjer se za obresti uporabi pravilo o neupravičeni obogatitvi.
VSL sodba Cpg 412/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da dejstvo, da je bil predmet nakupa nezaščiten na dvorišču in da ga je tožnik nujno potreboval za prevoz na delo, ne predstavlja sile v smislu 211. člena ZOR.
Sodba II Ips 98/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da je bila tožena stranka nepoštena že ob pridobitvi deviznih sredstev, zato so zamudne obresti tekle od dneva prehoda sredstev v njeno premoženje.
VSL sodba Cpg 238/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen, ker tožeča stranka ni zatrjevala, da bi bila tožena stranka neupravičeno obogatena neposredno na njen račun.
VSL sodba Cpg 1966/92 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za izplačilo valorizirane vrednosti vplačanega zneska, ker je štelo, da obseg vrnitve pri neupravičeni pridobitvi obsega le nominalni znesek z obrestmi.
VSK sodba Cp 153/93 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo začetek teka zamudnih obresti pri vračilu denarnega zneska, ki je bil predmet neupravičene pridobitve.
VSK sodba in sklep Cp 169/93 — Višje sodišče v Kopru
-
Tožeča stranka ni uspela z zahtevkom, ker je bila ureditev ceste izvedena na podlagi sklenjenih pogodb, kar je izključilo odsotnost pravne podlage kot element neupravičene pridobitve.
Sodba III Ips 19/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da v primeru, ko obstaja med strankama sklenjena pogodba, ki ureja premoženjsko razmerje, tožena stranka z prejetimi sredstvi ni neupravičeno obogatena.
Sodba II Ips 470/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razmejilo institut neupravičene pridobitve od poslovodstva brez naročila v primeru adaptacije stanovanja, ki je bila izvedena v pričakovanju sklenitve prodajne pogodbe, ki se ni realizirala.
Sodba II Ips 472/92 — Vrhovno sodišče