soprispevek oškodovanca
Sentenca
Oškodovanec, ki je s svojim ravnanjem ali opustitvijo dolžne skrbnosti prispeval k nastanku škode ali povzročil, da je ta večja, kot bi bila sicer, ima pravico le do sorazmerno zmanjšane odškodnine (171. člen OZ). Pri presoji deleža soprispevka sodišče upošteva vse okoliščine primera, vključno z oškodovančevo dolžnostjo prilagoditve ravnanja prepoznanim nevarnostim v okolju, v katerem se giblje, ter njegovo poznavanje običajev ali rutinskih postopkov, ki vplivajo na varnost v določenem prostoru.
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o pravilih cestnega prometa (ZPrCP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Pravilnik o varnosti in zdravju…)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Kazenski zakonik (KZ-1)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o javnih zbiranjih (ZJZ)
- Zakon o plačilnem prometu (ZPlaP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Kazenski zakonik Republike Slovenije (KZ)
- Zakon o graditvi objektov (ZGO-1)
- Zakon o odvetništvu (ZOdv)
- Zakon o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1)
- Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov (Uredba o višini povračil stroško…)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o zasebnem varovanju (ZZasV-1)
- Stanovanjski zakon (SZ-1)
- Direktiva Sveta z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (Direktiva Sveta z dne 25. julija…)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
- Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu (Uredba ES 864/2007)
- Posebne uzance v gostinstvu (Posebne uzance v gostinstvu)
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv)
- Stvarnopravni zakonik (SPZ)
- Zakon o sodiščih (ZS)
- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)
- Zakon o prevoznih pogodbah v železniškem prometu (ZPPŽP)
- Zakon o železniškem prometu (ZZelP)
- Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih…)
- Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Pravilnik o zagotavljanju varnos…)
- Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol)
- Pravilnik o gradbiščih (Pravilnik o gradbiščih)
- Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (Pravila obveznega zdravstvenega…)
- Zakon o vodah (ZV-1)
- Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Kolektivna pogodba za dejavnost…)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je pri določitvi 70-odstotnega soprispevka oškodovanke upoštevalo njeno nepazljivost pri hoji po mokrih tleh in dejstvo, da je bila kot dolgoletna stanovalka seznanjena z ustaljenim urnikom čiščenja v zgradbi.
VSL Sodba II Cp 2113/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je soprispevala k nastanku škode v višini 25 %, ker med hojo ni usmerila pogleda na tla, temveč v okolico, s čimer je opustila dolžno skrbnost pri gibanju po parkirišču.
VSL Sodba II Cp 1374/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožniku očitalo soprispevek k škodi zaradi lahkomiselne opustitve uporabe bergel v vremenskih razmerah, ki so povečevale nevarnost zdrsa, vendar je štelo, da mokra tla sama po sebi ne povečujejo tožnikove neskrbnosti, če so bila pričakovana.
VSL Sodba II Cp 6/2025 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo 20-odstotni soprispevek kolesarja zaradi opustitve dolžne skrbnosti pri udeležbi v prometu.
I Cp 840/2025 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala 30 %, ker kljub mokrim tlom na vlaku ni uporabila oprijemala, ki bi preprečilo izgubo ravnotežja pri zdrsu.
VSL Sodba II Cp 1771/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da delavec, ki je prvi dan delal na gradbišču z neoznačeno in nepritrjeno ploščo, ni prispeval k nastanku škode, tudi če je usposobljen gradbeni delavec.
VDSS Sodba Pdp 339/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 149. člen OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 2 OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 170. člen OZ · 171. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 OZ · 182. člen OZ · 316. člen OZ · 316. člen, odstavek 1, točka 4 ZDR-1 · 179. člen ZVZD-1 · 11. člen ZVZD-1 · 5. člen -
V konkretnem primeru je bil soprispevek delavca k nastanku škode ocenjen na 30 %.
VDSS Sodba Pdp 57/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soprispevka delavca upoštevalo, da je delavec kršil splošno znano prepoved zadrževanja v območju delovanja stroja in opustil uporabo zaščitne opreme, kljub ustnim opozorilom delodajalca.
VSRS Sodba VIII Ips 5/2025 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da tožniku ni mogoče očitati deljene odgovornosti za škodo, ker verbalni prepir in žaljivke ne opravičujejo fizičnega napada.
VSM Sodba I Cp 796/2024 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da je delavec prispeval k nastanku škode, ker je z roko posegel v delujoč mehanizem smetarskega vozila, čeprav je bilo območje označeno z opozorili o nevarnosti.
VSL Sodba II Cp 1326/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je določilo 50 % soprispevek kolesarja, ker je ta v križišče zapeljal skozi rdečo luč, v nasprotni smeri od dovoljene in ni opazil vozila, medtem ko voznik ni v celoti prilagodil hitrosti in načina vožnje pričakovanim nevarnostim v križišču.
VSL Sodba I Cp 882/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je obiskovalec trgovine soodgovoren za padec zaradi nepritrjene ploščice, ker je ob ustrezni skrbnosti in pazljivi hoji ne bi spregledal, ne glede na to, da ni bil v trenutku padca zamoten z iskanjem izdelkov na policah.
VSC Sodba Cp 331/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je ocena soprispevka delavca preuranjena, če sodišče predhodno ni pravilno presodilo obstoja objektivne odgovornosti delodajalca.
VDSS Sklep Pdp 380/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je prispeval k škodi z opustitvijo namestitve opozorilne table na stroju, čeprav je bil teoretično usposobljen za varnostni protokol.
VDSS Sodba in sklep Pdp 216/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 132. člen OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 OZ · 185. člen OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 2 OZ · 365. člen ZPP · 154. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 18 ZPP · 355. člen ZPP · 355. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 12. člen, odstavek 2 -
Sodišče je ugotovilo soprispevek tožnika, ker je imel možnost nesrečo preprečiti, čeprav je vozil po prednostni cesti.
VSL Sodba II Cp 1194/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je oškodovanec s plezanjem po regalih namesto uporabe varnejših pripomočkov (lestve, viličarja) prispeval k nastanku škode v višini 50 %, saj je bilo njegovo ravnanje v nasprotju z varnostnimi pravili in znanjem, ki ga je imel.
VSC Sodba Cp 57/2024 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je k nastanku škode prispeval s samovoljnim in neustreznim popravilom nakladalne rampe, zaradi česar sta odgovornost za škodo razdeljena v razmerju 50:50.
VDSS Sodba Pdp 187/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 1 OZ · 972. člen OZ · 972. člen, odstavek 3 Pravilnik o varnosti in zdravju… · 14. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 4. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 4. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 179. člen ZDR-1 · 35. člen ZDR-1 · 36. člen ZDR-1 · 4. člen ZDR-1 · 45. člen ZDR-1 · 45. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 35. člen ZVZD-1 · 5. člen -
Sodišče je razveljavilo odločitev o soprispevku, ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je neuporaba zaščitne čelade dejansko vplivala na nastanek škode, temveč je to avtomatično štelo kot podlago za zmanjšanje odškodnine.
VSC Sodba in sklep Cp 97/2024 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 149. člen OZ · 153. člen, odstavek 2 OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 171. člen, odstavek 2 ZOZP · 15. člen ZOZP · 16. člen ZOZP · 2.a člen ZOZP · 20. člen ZOZP · 20. člen, odstavek 1 ZPP · 286. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 353. člen ZPP · 355. člen ZPP · 355. člen, odstavek 1 ZPP · 7. člen ZPP · 8. člen -
Sodišče je ocenilo, da je delavec s hudo malomarnim ravnanjem prispeval 80 % k nastali škodi, medtem ko je delodajalec s pomanjkljivim nadzorom delovnega procesa prispeval 20 %.
VDSS Sodba Pdp 502/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je priznalo 30-odstotni soprispevek delavca, ker se pri sestopu s tovornjaka ni gibal dovolj pazljivo in je hkrati izvajal več operacij.
VDSS Sodba in sklep Pdp 34/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delavec je s nadaljevanjem dela kljub očitni nevarnosti in neuspešnim poskusom premika drevesa izkazal izrazito neskrbnost, kar je utemeljilo 70-odstotni soprispevek.
VDSS Sodba Pdp 188/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožnikov prispevek k škodnemu dogodku ocenjen na 80 % zaradi neupoštevanja navodil za varno upravljanje in preobremenitve dvižne gredi.
VDSS Sodba Pdp 261/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da je soprispevek oškodovanca, ki je prisedel k vinjenemu vozniku, v višini 25 % ustrezen.
VSC Sodba Cp 329/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je tožnici pripisalo soodgovornost, ker pri hoji ni bila dovolj skrbna in previdna, čeprav so bile stopnice spolzke.
VSM Vmesna sodba I Cp 253/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo soprispevek delavca, ker je bila nevarnost posledica sistemske opustitve delodajalca pri organizaciji varnega dela.
VDSS Sodba Pdp 327/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da delavčevo instinktivno ravnanje pri poskusu preprečitve prevrnitve stroja izključuje njegov soprispevek k škodnemu dogodku.
VSL Sodba I Cpg 241/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo 20-odstotni soprispevek sopotnika, ki se je kljub zaznani alkoholiziranosti voznika in možnosti za izstop med postankom odločil za nadaljevanje vožnje.
VSL Sodba II Cp 326/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je kot soprispevek oškodovanca štelo njegovo ravnanje, ko je uporabljal motor brez predvidenega zaščitnega pokrova.
VSL Sodba I Cp 1696/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožničin soprispevek k nastali škodi zaradi trpinčenja je bil ocenjen na 50 % zaradi njenih žalitev in provokacij usmerjenih proti direktorju toženke.
VDSS Sodba Pdp 322/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku pripisalo 10 % soprispevek k škodi zaradi nepravilne uporabe lestve pri delu, čeprav je bila lestev sama po sebi neprimerno delovno sredstvo.
VSL Sodba II Cp 1831/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru delavcu ni mogoče pripisati soprispevka, ker ga je delodajalec z opustitvijo nadzora posredno usmeril v opravljanje dela na nesprejemljiv način.
VSRS Sodba II Ips 54/2022 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 149. člen OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 2 OZ · 153. člen, odstavek 3 ZDR · 43. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 8 ZPP · 347. člen ZPP · 348. člen ZVZD-1 · 3. člen ZVZD-1 · 3. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 5. člen -
Sodišče je priznalo 33-odstotni soprispevek delavca, ker se je dela lotil na način, ki ni bil varen za njegovo zdravje.
VDSS Sodba in sklep Pdp 342/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da bi moral tožnik kot strokovnjak na področju hrupa prepoznati tveganja izpostavljenosti in ustrezno ukrepati za zmanjšanje škodljivega vpliva.
VDSS Sklep Pdp 296/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot soprispevek štelo opustitev uporabe varnostnega pasu, ki bi lahko zmanjšal obseg telesne poškodbe.
VSL Sodba II Cp 1055/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v obravnavani zadevi znižalo prvotno ocenjeno stopnjo soprispevka oškodovanca, ker je ugotovilo, da je delodajalec kršil pravila varstva pri delu.
VSM Sodba I Cp 271/2022 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je s svojim neskrbnim ravnanjem, ki je privedlo do odtujitve bančne kartice, prispeval k nastanku škode, kar opravičuje zmanjšanje odškodninskega zahtevka zoper banko.
VSRS Sodba II Ips 17/2022 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bil soprispevek sopotnika zaradi vožnje z vinjenim voznikom določen v višini 20 %.
VSL Sodba II Cp 1898/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je odstopilo od dotedanje sodne prakse 20 % soprispevka in v primeru sopotnika, ki se je zavestno vozil z močno alkoholiziranim voznikom, določilo 50 % soprispevek oškodovanca.
VSRS Sodba II Ips 50/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da delavec, ki na neurejenem delovišču brez varnostnega načrta ravna v skladu z okoliščinami, ne nosi soprispevka k škodi, tudi če bi bilo mogoče teoretično pričakovati večjo previdnost.
VSL Sodba I Cp 24/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo soprispevek zaradi njegovega sodelovanja pri nevarnem načinu uporabe cepilca drv.
VSL Sodba II Cp 1767/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru delovne nezgode ugotovilo 30-odstotni soprispevek oškodovanca k nastali škodi.
VSM Sodba I Cp 72/2022 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je presodilo, da oškodovanki, ki je prvič uporabljala neustrezno lestev in na nevarnost ni bila opozorjena, ni mogoče očitati soprispevka, saj je ravnala previdno in kot laik ni mogla oceniti nevarnosti.
VSC Sodba Cp 528/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri delovni nesreči na strehi določilo 40-odstotni soprispevek izkušenega delavca, ker je ravnal nepremišljeno in ni uporabil razpoložljive zaščitne opreme, medtem ko je delodajalec odgovoren za 60 odstotkov zaradi pomanjkljivega nadzora in varovanja.
VSC Sodba Cpg 8/2022 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je presodilo, da je oškodovanka soprispevala k nastanku škode s tem, ko se je postavila na rob škarpe pred vozilo in aktivno usmerjala voznika, kar predstavlja opustitev dolžne skrbnosti.
VSL Sodba II Cp 1793/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da besedno izzivanje ne opravičuje zmanjšanja odškodnine za škodo, povzročeno s kontinuiranim fizičnim in psihičnim nasiljem, ki je trajalo tri leta.
VSC Sodba Cp 503/2021 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bil soprispevek delavca (30 %) utemeljen z opustitvijo dolžne skrbnosti, ker delavec delodajalca ni obvestil o obrabljenosti svoje obutve, ki jo je uporabljal pri delu na poledeneli površini.
VSM Sodba I Cp 877/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo soprispevek delavca, ker je ravnal v nasprotju s pravili stroke in internimi protokoli o deeskalaciji, ko je namesto umika stekel proti agresivnemu gojencu.
VDSS Sodba Pdp 626/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku, ki je k nastanku škodnega dogodka prispeval z agresivnim pristopanjem do toženca, določilo 30-odstotni soprispevek.
VSL Sodba I Cp 2028/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj verbalno prerekanje strank glede košnje ne dokazuje soprispevka oškodovanca k nastanku poškodbe z vrtno kosilnico.
VSC Sodba Cp 479/2021 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je bil soprispevek delavca presojan glede na njegovo opustitev dolžnosti odklonitve dela, za katerega je vedel, da je nevaren oziroma da zanj nima ustrezne opreme.
VSL Sodba II Cp 1811/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri rekreativnem kolesarjenju upoštevalo, da je tožnik s svojo neprevidnostjo (vožnja proti soncu, neprilagojena pozornost na makadamski poti) soprispeval k padcu v jarek.
VSL Sodba II Cp 1776/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče zavrnilo obstoj soprispevka, ker pomanjkljivost lestve tožnici ni bila znana in je kot laik ni mogla odkriti s skrbnim pregledom.
VDSS Sodba Pdp 533/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je mogoče 11-letnemu otroku pripisati soprispevek k nastanku škode zaradi njegovega nepravilnega ravnanja pri uporabi nevarnih vrat na igrišču.
VSC Sodba Cp 406/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je bilo ravnanje tožencev nezakonito in samovoljno, zato je tožničin prispevek k škodi zaradi opustitve zmanjševanja škode ocenilo na 35%.
VSRS Sodba II Ips 66/2021 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zvišalo soprispevek oškodovanca z 20 % na 50 % zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov (98. člen ZPrCP) in neprilagojene hitrosti (45. člen ZPrCP).
VSM Sodba I Cp 584/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo 70-odstotno odgovornost toženca, ker je bila njegova fizična reakcija na tožnikovo verbalno in fizično izzivanje pretirana.
VSL Sodba I Cp 776/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožnikov soprispevek k nastanku škode v prometni nesreči pravilno ovrednotilo na 20 %.
VSL Sodba II Cp 440/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da nenameren dotik med plesom ne zadostuje za ugotovitev soprispevka oškodovanca k nastanku škode.
VSL Sodba I Cp 400/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je napačno pripisalo sokrivdo tožniku, ker ni v celoti upoštevalo njegovih navedb, da zdrsa na betonski površini zaradi cementnega mleka ni mogel preprečiti.
VSL Sodba II Cp 397/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo 30-odstotni soprispevek delavca zaradi njegovega nedovoljenega posega v območje delovanja stroja.
VSL Sodba II Cp 133/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da delavec ni soprispeval k škodi, ker je bila dotrajanost lestve, ki jo je zagotovil delodajalec, očitna, delavec pa je zgolj sledil odrejenemu načinu dela.
VDSS Sodba Pdp 71/2021 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soprispevka ocenjevalo, ali je oškodovanec pri upravljanju kamina ravnal s skrbnostjo, ki se pričakuje od ustrezno usposobljenega delavca.
VSC Sodba Cp 97/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Tožnikov soprispevek v višini 40 % je bil določen zaradi njegovega nevarnega ravnanja, ko se je za prevzem materiala povzpel po armaturni mreži namesto uporabe varne poti.
VDSS Sodba Pdp 449/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen ZDR-1 · 149. člen ZDR-1 · 150. člen ZDR-1 · 153. člen ZDR-1 · 153. člen, odstavek 1 ZDR-1 · 179. člen ZDR-1 · 179. člen, odstavek 1 ZGO-1 · 83. člen ZVZD-1 · 3. člen ZVZD-1 · 3. člen, odstavek 2 ZVZD-1 · 3. člen, odstavek 2, točka 2 ZVZD-1 · 39. člen ZVZD-1 · 5. člen ZVZD-1 · 5. člen, odstavek 1 -
Tožniku ni mogoče očitati soprispevka, saj je zaradi zaznane spolzkosti hodil počasi, previdno in tik ob steni ter uporabljal primerno obutev.
VSRS Sodba II Ips 82/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da voznik ni soprispeval k škodi, ker je bila zdrsljivost cestišča izjemna in nepričakovana, zaradi česar od njega ni bilo mogoče zahtevati vožnje s hitrostjo, ki bi bila bistveno nižja od predpisane.
VSRS Sodba II Ips 40/2020 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru soprispevek delavca ocenilo na 35 % zaradi neprevidnega gibanja na poledenelih tleh in opravljanja dela na neobičajen način.
VDSS Sodba Pdp 583/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka v postopku ni podala zadostne trditvene podlage za uveljavljanje soprispevka delavca pri delovni nezgodi, zato sodišče o deljeni odgovornosti ni moglo odločati.
VSC Sodba Cpg 115/2020 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo, da bi oškodovanka morala biti bolj previdna pri hoji po terenu, za katerega je vedela, da vsebuje neravnine, še posebej v jesenskem času, ko je bila podlaga prekrita z odpadlim listjem.
VSM Sodba I Cp 829/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da tožnikova neskrbnost pri preverjanju stanja stola ne utemeljuje višjega soprispevka, ker delodajalec ni odstranil nevarnega predmeta iz prostora.
VDSS Sodba in sklep Pdp 262/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je s čiščenjem ostružkov v delujoči stružnici povečal verjetnost škodnega dogodka, zato je sodišče določilo njegov 40-odstotni soprispevek k nastali škodi.
VDSS Sodba Pdp 428/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da soprispevek delavca ne more biti ocenjen višje od odgovornosti delodajalca, in potrdilo oceno soprispevka v višini 60 %.
VSRS Sodba VIII Ips 46/2020 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je soprispeval k nastanku škode v višini 20 %, ker je delo opravljal v nasprotju z varnostnimi navodili, čeprav bi se moral zavedati nevarnosti takšnega ravnanja.
VDSS Sodba Pdp 177/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnikov soprispevek v višini 10 % je bil utemeljen z njegovo nepazljivostjo pri spremljanju poteka raztovarjanja, čeprav je imel izkušnje z opravljanjem tovrstnih del.
VDSS Sodba Pdp 424/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi 30-odstotnega soprispevka oškodovanca upoštevalo opustitev namestitve zaščitnega varovala na orodju, neuporabo zaščitnih sredstev in opustitev zavarovanja vozila pred premikom.
VSM Sodba I Cp 462/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je tožniku pripisalo 70 % soprispevek k nastanku škode, ker pri hoji po dotrajanem stopnišču ni ravnal z zahtevano skrbnostjo in ni uporabil ograje.
VSL Sodba III Cp 696/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razsodilo, da tožena stranka ni dokazala, da bi ravnanje delavca, ki je hodil po stopnicah v temi, odstopalo od skrbnosti povprečnega delavca, zato soprispevek ni podan.
VDSS Sodba Pdp 312/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri presoji soprispevka delavca k nezgodi pri delu upoštevalo, da je bil delavec s strani delodajalca ustrezno poučen o varnosti in zdravju pri delu, vendar je kljub temu ravnal samovoljno in nepazljivo.
VDSS Sodba in sklep Pdp 309/2020 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče določilo 65-odstotni soprispevek sopotnika v prometni nesreči zaradi vedenja o vinjenosti voznika in drugih posebnih okoliščin primera, kar predstavlja odstop od običajne sodne prakse.
VSL Sodba II Cp 269/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen -
Sodišče je ocenilo, da je delavec s svojim nepazljivim ravnanjem (postavitev glave v neposredno bližino napetega traku) bistveno prispeval k nastanku škode.
VSL Sodba I Cpg 574/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 ZPP · 212. člen ZPP · 214. člen ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 12. člen, odstavek 2 ZVZD-1 · 17. člen ZVZD-1 · 17. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 19. člen ZVZD-1 · 5. člen ZVZD-1 · 5. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 8. člen ZZVZZ · 87. člen ZZVZZ · 87. člen, odstavek 1 -
Tožniku ni mogoče pripisati soprispevka, ker je bila organizacija dela, ki je zahtevala prisotnost v nevarnem območju, v domeni delodajalca.
VDSS Sodba Pdp 776/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je bil soprispevek oškodovanca 50-odstoten, ker je oškodovanec s svojim agresivnim ravnanjem (napad s kolom) bistveno prispeval k nastanku škodnega dogodka.
VSL Sodba III Cp 708/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je tožnica prispevala k nastanku škode, ker je kljub poznavanju razpok na hodniku hodila v čevljih s tanko peto, ki se je zataknila v razpoko.
VSC Sodba Cp 52/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je tožniku pripisalo 20-odstotni soprispevek k nastali škodi, ker je kljub predvidljivi nevarnosti parkiral vozilo neposredno pod strmo streho v času otoplitve.
VSL Sodba II Cp 49/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo soprispevek oškodovanke zaradi vožnje z mladoletnim voznikom brez vozniškega dovoljenja in domnevne neuporabe varnostnega pasu.
VSL Sodba II Cp 241/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delavec, ki je dobro poznal stopnišče, ni soprispeval k padcu na madežu tekočine, ker delodajalec ni postavil opozorilne table, zaradi česar je delavec utemeljeno sklepal, da je površina varna.
VSM Sodba I Cp 933/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je poudarilo, da tožena stranka ni zadostno utemeljila, v čem naj bi bilo ravnanje oškodovanke pri padcu z nakladalne površine neskrbno, kar je ključno za presojo soprispevka.
VSM Sodba I Cp 1015/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da vožnja pod omejitvijo hitrosti in reakcija zaviranja, ki ustreza ravnanju povprečnega voznika, ne predstavljata soprispevka oškodovanca k nastanku škode v prometni nesreči.
VSM Sodba I Cp 1/2020 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožniku ni mogoče očitati soprispevka, ker je delo opravljal po izrecnem navodilu direktorja naročnika, kljub nevarnemu načinu izvedbe.
VDSS Sodba Pdp 634/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 2 OZ · 179. člen OZ · 347. člen OZ · 347. člen, odstavek 1 OZ · 943. člen OZ · 943. člen, odstavek 1 Uredba ES 864/2007 · 4. člen Uredba ES 864/2007 · 4. člen, odstavek 3 ZDR · 171. člen ZDR · 171. člen, odstavek 1 ZDR · 184. člen ZDR · 43. člen ZVZD-1 · 5. člen -
Sodišče je navedlo, da bi bila tožnikova prekoračitev hitrosti lahko podlaga za uveljavljanje soprispevka, če bi bilo ugotovljeno, da je tudi ravnanje zavarovanca toženke prispevalo k nastanku nezgode.
VSL Sodba II Cp 1750/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je tožnica soprispevala k škodi, ker psa na ozkem in strmem cestišču ob zaznavi vozila ni pritegnila bližje k sebi, čeprav je imela psa na povodcu.
VSL Sodba II Cp 1575/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče presoja, ali je oškodovanec ravnal v skladu z običajno pazljivostjo pri hoji po parkirišču, kjer je bila vidljivost zmanjšana zaradi snega.
VSL Sodba II Cp 707/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikov soprispevek je bil ugotovljen, ker je bil seznanjen s stanjem pohodne površine, vendar pri hoji ni ravnal s pričakovano skrbnostjo.
VSL Sodba II Cp 804/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delavčeva opustitev uporabe zaščitnih očal pri delu na nevzdrževanem stroju predstavlja soprispevek k nastanku škode na očeh.
VSL Sodba I Cpg 348/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je delavec s samovoljnim delom na vrhu lestve namesto uporabe varnejšega delovnega odra prispeval k nastali škodi v višini 30 %.
VDSS Sodba Pdp 81/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da neopaznost nevarnega predmeta (noža) pri opravljanju dela v konkretnih okoliščinah ne pomeni neskrbnega ravnanja delavca.
VSL Sodba II Cp 474/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je bila odgovornost toženke 30-odstotna, saj je bil njen zavarovanec zgolj pomočnik, medtem ko je tožnik kot glavni izvajalec z nepravilnim ravnanjem pri uporabi kotne brusilke sam prispeval 70 % k nastanku poškodbe.
VSM Sodba I Cp 437/2019 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Tožnikov soprispevek v višini 10 % je bil utemeljen z njegovo opustitvijo opozorila delodajalcu na neustrezno delovanje zaščitne rokavice.
VDSS Sodba Pdp 30/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo, da opustitev protokola s strani oškodovanca ni bila v vzročni zvezi z nastalo okvaro sluha, zato soprispevek ni bil podan.
VSL Sodba II Cp 2115/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da sopotniku na kolesu z motorjem ni mogoče pripisati soprispevka za prehitro vožnjo voznika, saj sopotnik na način vožnje ni imel vpliva in ni vedel za voznikovo namero.
VSM Sodba I Cp 269/2019 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da je bila vožnja na kmečkem vozu brez stranic po nepregledni cesti neodgovorno ravnanje, ki je povečalo obseg poškodb, zato je oškodovanki določilo 30-odstotni soprispevek k nastali škodi.
VSL Sodba II Cp 2316/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikov soprispevek k nastanku škode je bil ocenjen na 20 % zaradi njegove neprevidnosti pri pripravi na razkladanje, s katero se ni izognil preteči nevarnosti.
VDSS Sodba Pdp 1080/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je oškodovančev soprispevek ovrednotilo na 20 % zaradi neupoštevanja pravil varnega dela pri uporabi lestve, s katero je bil oškodovanec zaradi dolgoletnih izkušenj dobro seznanjen.
VSC Sodba in sklep Cp 503/2018 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ugotovilo, da tožnik ni soprispeval k škodi, saj bi do poškodbe prišlo tudi ob uporabi zaščitnih očal, kar je potrdila sodna izvedenka.
VDSS Sodba Pdp 380/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnikov soprispevek je bil ocenjen na 50 % zaradi njegovega poznavanja mokrote tal in opustitve dolžnosti čiščenja kopalniških površin.
VSL Sodba II Cp 1384/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče druge stopnje je v konkretnem primeru zvišalo delež soprispevka oškodovanca z 20 % na 30 %.
VSL Sodba I Cp 254/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavani zadevi je sodišče ocenilo, da je delavec s nepravilnim načinom sestopa z lestve (brez tritočkovne opore) prispeval k nastanku škode v višini 60 %, saj takšno ravnanje odstopa od pričakovane skrbnosti povprečnega delavca in razumne osebe.
VSRS Sodba VIII Ips 161/2018 — Vrhovno sodišče
-
Tožena stranka ni uspela dokazati soprispevka delavca, saj ni zagotovila ustreznega nadzora in navodil za varno delo na gradbišču.
VDSS Sodba Pdp 395/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru sta pravdni stranki k nastanku škode prispevali enako, saj je tožnica povzročila kritično situacijo s preprečevanjem vstopa, toženec pa je s silo porinil vrata.
VSL Sodba II Cp 822/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožniku pripisalo 80-odstotni soprispevek zaradi vožnje v nasprotju s cestnoprometnimi pravili (vožnja po napačni strani, neuporaba luči v nočnem času) in nepravilnega vključevanja v križišče.
VSL Sodba II Cp 168/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženca sta zatrjevala, da je tožnik s svojim napadom s stolom in klofuto soprispeval k nastanku škode, kar sodišče v kazenskem postopku ni obravnavalo.
VSL Sodba II Cp 957/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo 30-odstotni soprispevek oškodovanke zaradi njene lastne ocene zmožnosti opravljanja dela pri negi varovanca.
VSM Sodba I Cp 571/2018 — Višje sodišče v Mariboru
-
Toženec je trdil, da je tožnica s svojim provokativnim vedenjem in psovanjem prispevala k nastanku sporov, ki so vodili do zatrjevane nepremoženjske škode.
VSL Sodba in sklep II Cp 599/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji soprispevka upoštevalo, da bi moral oškodovanec, ki je sam zahteval premik vozila, pričakovati sunkovit premik in zavzeti stabilen položaj oziroma sestopiti z vozila.
VSM Sodba I Cp 594/2018 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
V obravnavanem primeru je treba presoditi, ali je 12-letni kolesar s kršitvijo cestnoprometnih predpisov soprispeval k škodi, nastali pri srečanju s psom na pločniku.
VSL Sklep II Cp 701/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delavcu, ki ni bil ustrezno poučen o delu z viličarjem in je delal v časovni stiski, ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja, četudi je sam opravil ročno razlaganje cevi.
VSL Sodba II Cp 643/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožniku pripisalo 10 % soprispevek, ker kot motorist v nevarni situaciji ni pravočasno in intenzivno zaviral, temveč je hitrost zmanjševal s prestavljanjem, poleg tega pa je vozil neregistrirano vozilo brez vozniškega izpita.
VSL Sodba II Cp 2863/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 65-odstotni soprispevek, ker se je kljub izkušenosti nespametno lotil popravila stroja pod gosenicami v nevarnih okoliščinah.
VSL Sodba I Cp 2608/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k nastali škodi prispeval 70 % zaradi malomarnega ravnanja pri pregledu tovora in neuporabe zaščitne čelade, kar je zmanjšalo odškodninsko odgovornost tožene stranke na 30 %.
VDSS Sodba Pdp 975/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku pripisalo 40 % krivde zaradi vožnje brez dovoljenja, pod vplivom alkohola in prehitre vožnje, toženkinemu zavarovancu pa 60 % zaradi neprevidnega vključevanja s tovornim vozilom na prednostno cesto.
VSL Sodba II Cp 2264/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri padcu z višine ocenilo, da je bila tožnikova opustitev uporabe varnejšega načina vzpenjanja in sestopa s strehe 30-odstotni prispevek k nastali škodi, kljub navodilom delovodje.
VDSS Sodba Pdp 30/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je tožnik soodgovoren za škodo, ker se ni prepričal o varnosti prečkanja transportne poti in ni opozoril na neustrezen način prevzemanja nalog.
VDSS Sodba Pdp 877/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku ni mogoče očitati soprispevka, ker pred napotitvijo na delo v tujino ni opravil izpita iz varstva pri delu in ni bil poučen o uporabi varnostnega pasu in čelade.
VDSS Sodba Pdp 969/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je prispeval k škodi, ker se je zavedal neustreznosti lestve, vendar je kljub temu opravljal delo, ne da bi zahteval popravilo ali zamenjavo oziroma odklonil delo.
VDSS Sodba Pdp 610/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 1 OZ · 153. člen, odstavek 2 OZ · 171. člen OZ · 179. člen ZDR · 184. člen ZDR · 33. člen ZDR · 43. člen ZVZD-1 · 12. člen ZVZD-1 · 12. člen, odstavek 1 ZVZD-1 · 12. člen, odstavek 2 ZVZD-1 · 12. člen, odstavek 3 ZVZD-1 · 19. člen ZVZD-1 · 25. člen ZVZD-1 · 5. člen -
Sodišče je razsodilo, da je bila delodajalčeva krivda zaradi opustitve ukrepanja tako prevladujoča, da je v celoti nevtralizirala ugotovljeno 20-odstotno krivdo delavca.
VDSS Sodba Pdp 84/2018 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali ravnanje oškodovanca, ki je hranil PIN kodo skupaj z bančno kartico, predstavlja soprispevek k nastali škodi zaradi zlorabe kartice.
VSL Sodba II Cp 2939/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo neskrbno ravnanje oškodovanke na javni cesti kot element soprispevka k nastali škodi.
VSL Sodba I Cp 2098/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo očitek o soprispevku tožnika, ker je ocenilo, da nošenje otroka v naročju v zgodnjih jutranjih urah v megli ne predstavlja neprevidnega ravnanja, ki bi utemeljevalo zmanjšanje odškodnine.
VSC Sodba Cp 438/2017 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je k škodi prispeval 15 %, ker kot izkušen delavec (skupinovodja) ni ravnal z ustrezno skrbnostjo pri delu v bližini stroja.
VDSS Sodba Pdp 553/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je tožnica s tem, ko je več dni jemala protibolečinske tablete in nadaljevala z napornim urjenjem, soprispevala k nastanku škode v višini 10 %.
VDSS Sodba Pdp 702/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je znižalo soprispevek delavca na 30 %, ker je upoštevalo vojaško hierarhijo in pritisk pričakovanj nadrejenega pilota na delavčevo karierno napredovanje.
VDSS Sodba Pdp 681/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je k nastanku nezgode prispeval 10 %, ker bi moral ob zavedanju, da so na gradbišču jaški včasih odkriti, pri vzvratni hoji ravnati previdneje in se prepričati o varnosti poti.
VDSS Sodba in sklep Pdp 240/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Toženec je zatrjeval soprispevek oškodovanca zaradi alkoholiziranosti in vožnje kolesa brez luči v temi.
VSL Sodba I Cp 895/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je kot strokovnjak in funkcionar na dirki s postavitvijo na nevarno mesto na koncu izletne cone opustil dolžno skrb za lastno varnost, kar je utemeljilo 30-odstotno zmanjšanje odškodnine.
VSL Sodba I Cp 1041/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k škodi soprispeval, ker je kljub vedenju, da je pločnik v izgradnji in da je prehod prepovedan, stopil na nepritrjen pokrov jaška.
VSL Sodba II Cp 1132/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je delavki pripisalo soprispevek k škodi, ker je kljub možnosti varnega dela zavestno ravnala v nasprotju s pravili varstva pri delu in s tem povečala tveganje za nastanek poškodbe.
VSM Sodba I Cp 631/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru oškodovancu pripisalo 70% soprispevka k nastanku škode zaradi njegovega neustreznega ravnanja.
VSM Sodba I Cp 730/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožniku ni bil pripisan soprispevek, ker je delo opravljal po navodilih šefa gradbišča in je pred sestopom preveril stabilnost lestve.
VDSS Sodba Pdp 308/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ocenilo 20-odstotni soprispevek delavca, ker je s svojo pozicijo pri prepenjanju lesa kršil pravila varnega dela v gozdarstvu.
VDSS Sodba Pdp 129/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pešec soodgovoren za padec na javni površini, ker bi ob ustrezni pozornosti lahko opazil poškodbo na asfaltni površini, čeprav je bila osvetlitev slabša.
VSM Sodba I Cp 452/2017 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopenjsko sodišče ni obrazložilo, s kakšnim dejanjem je tožnik prispeval k škodnemu dogodku, niti ni ovrednotilo njegovega soprispevka.
VSL Sklep I Cp 3287/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo navedbe tožene stranke o 50-odstotnem soprispevku delavca zaradi nepazljivosti, ker je bila ključna vzročna zveza v pomanjkanju zaščitne opreme.
VSL Sodba II Cp 3086/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru vulgarno govorjenje in prepir nista bila zadosten razlog za telesni napad, zato je sodišče v celoti zavrnilo ugovor soprispevka tožnice.
VSL Sodba I Cp 166/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da 73-letna oškodovanka, ki ni bila gibalno ovirana, nosi 50 % soprispevek k škodi, ker ni opazila očitne in predvidljive ovire (podstavek reklamnega panoja), ki jo je poznala že iz prejšnjih obiskov.
VSL sodba II Cp 3357/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k škodnemu dogodku prispeval z neprevidnim gibanjem v delovnem območju viličarja, kjer se glede na naravo tovora ne bi smel nahajati.
VSC sodba in sklep Cp 679/2016 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da je delavec s svojim nepravilnim položajem pri delu prispeval le 10 % k nastali škodi.
VDSS Sodba Pdp 923/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv ravnanja kolesarja, ki bi lahko preprečil nesrečo, na njegovo soodgovornost za nastalo škodo.
VSC sodba Cp 531/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 163. člen OZ · 171. člen OZ · 179. člen OZ · 182. člen OZ · 186. člen OZ · 6. člen Pravilnik o vrstah vzdrževalnih… · 15. člen Pravilnik o vrstah vzdrževalnih… · 15. člen, odstavek 1 ZPP · 154. člen ZPP · 155. člen ZVCP-1 · 30. člen ZVCP-1 · 30. člen, odstavek 1 in 30/2 -
Sodišče je v konkretnem primeru poudarilo, da mora tožena stranka dokazati, da je tožnik vedel za alkoholiziranost voznika oziroma da je bila ta okoliščina očitna.
VSL sklep III Cp 349/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je soodgovoren za škodo, ker se je pri delu na tekočem traku ravnal v nasprotju z varnostnimi navodili, s katerimi je bil seznanjen.
VSL sodba II Cp 2251/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tudi ob ugotovljeni neskrbnosti oškodovanca, ki se je zavedal nevarnosti, njegov prispevek k nastanku škode ne sme presegati določenega deleža, če je imetnik nevarne stvari ravnal malomarno.
VSRS sodba II Ips 295/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je vožnja v nedovoljeno smer (huda kršitev) pomembnejša okoliščina kot vožnja kolesarja izven skrajnega desnega roba cestišča.
VSL sodba II Cp 1288/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo ugovor zavarovalnice, da bi bila odgovornost za škodo zaradi padca otroka delno razbremenjena zaradi opustitve nadzora s strani staršev.
VSL sodba III Cp 2458/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo soprispevek oškodovanca, ker je predhodno stanje zobovja (kariesna dovzetnost) bistveno povečalo obseg nastale škode ob poškodbenem dogodku.
VSL sodba II Cp 1675/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri presoji soprispevka zaradi neuporabe varnostnega pasu celovito oceniti vse navedbe strank in preveriti, ali so podane procesne predpostavke za šteti dejstvo za priznano.
VSL sklep I Cp 1391/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala 15-odstotni delež, ker je kljub ustnim navodilom o varnem delu izvajala delovno nalogo na nevaren način, čeprav je bila k temu gnana s pritiskom delovnih rokov.
VDSS sodba Pdp 134/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku ni bil pripisan soprispevek, ker je delo opravljal po ustaljeni praksi, uporabljal ustrezno obutev in spoštoval pravila o čistoči, čeprav je bila moka na podestu neizogibna posledica delovnega procesa.
VDSS sodba Pdp 260/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je beg oškodovanca pred policisti in neodzivanje na pozive objektivno predvidljiva okoliščina, ki utemeljuje njegov soprispevek k nastanku škode zaradi ugriza policijskega psa.
VSL sodba II Cp 1270/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikov 70-odstotni soprispevek je bil določen zaradi neuporabe varnostnih pasov na delovnem stroju, čeprav je bila oprema na voljo.
VDSS sodba Pdp 161/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pešec na poledeneli površini ni soprispeval k škodi, saj je ravnal kot povprečen uporabnik in od njega ni mogoče zahtevati skrbnosti, ki bi presegala običajno, zgolj zaradi njegovega poklica.
VSM sodba I Cp 738/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ocenilo, da pešec, ki ponoči ni bil osvetljen in je hodil po napačni strani ceste, s svojim ravnanjem soprispeva k nastanku škode v višini 30 %.
VSL sodba II Cp 1089/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zmanjšalo soprispevek delavca s 50 % na 10 %, ker je bila odgovornost za nevaren način dela primarno na strani delodajalca zaradi pomanjkanja navodil.
VDSS sodba Pdp 1199/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku ni bilo mogoče očitati soprispevka, ker mu je delodajalec zaradi neustrezne organizacije in opreme naložil delo v nevarnih pogojih brez varnostne ograje in varovalne opreme.
VDSS sodba Pdp 1011/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku pripisalo 10 % soprispevka zaradi neuporabe zaščitne čelade, čeprav ta v času nesreče za to vrsto vozila ni bila zakonsko obvezna, saj je bilo ravnanje v danih okoliščinah (nočna vožnja, neznana pot) objektivno nepravilno.
VSL sodba II Cp 321/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožniku je bil določen 10-odstotni soprispevek k škodi, ker je kljub zaznanemu drgnjenju vrat omare nadaljeval z uporabo, namesto da bi o nepravilnosti obvestil pristojne.
VDSS sodba Pdp 825/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da besedno nasprotovanje tožnika zaradi parkiranja na njegovem zemljišču ne predstavlja soprispevka k nastanku telesnih poškodb, ki jih je povzročil toženec.
VSM sodba I Cp 1310/2015 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala 15 % s tem, ko je kljub seznanjenosti z navodili za varno delo rezala več folij hkrati, s čimer je ravnala v nasprotju z internimi pravili.
VDSS sodba Pdp 136/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: ZDR · 43. člen -
Sodišče je pri odločanju o delni razbremenitvi odgovornosti delodajalca upoštevalo oškodovančevo nespoštovanje varnostnih navodil pri delu z bagersko roko.
VSL sodba II Cp 1049/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožničin soprispevek k nastanku škode je bil ocenjen na 15 %, ker je kljub seznanjenosti s postopkom dela z roko segla v nevarno območje delujočega stroja.
VDSS sodba Pdp 1094/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 171. člen OZ · 179. člen OZ · 185. člen OZ · 229. člen OZ · 229. člen, odstavek 2 OZ · 352. člen OZ · 352. člen, odstavek 1 Pravila obveznega zdravstvenega… · 114. člen ZDR · 184. člen ZDR · 184. člen, odstavek 1 ZDR · 43. člen -
V konkretnem primeru je sodišče soprispevek oškodovanke zaradi neuporabe varnostnega pasu ocenilo na 30 %.
VSRS sodba II Ips 287/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je tožniku določilo 10-odstotni soprispevek, ker je imel možnost zaprositi za pomoč pri delu, vendar tega ni storil.
VDSS sodba Pdp 1100/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni ugotovilo nobenega soprispevka tožnika k nastanku nezgode pri delu.
VDSS sodba in sklep Pdp 195/2016 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da 30-odstotni soprispevek oškodovanca zaradi prehitre vožnje in neuporabe varnostnega pasu ne izključuje odgovornosti povzročitelja, saj slednji nezgode ne bi mogel preprečiti niti ob vožnji oškodovanca s predpisano hitrostjo.
VSL sodba II Cp 374/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje soprispevka mladoletnih otrok zaradi neuporabe varnostnega pasu, pri čemer je izpostavilo, da se soprispevek presoja skozi prizmo vzročne zveze med ravnanjem in nastalo škodo, ne glede na to, ali je oškodovanec sam sposoben upravljati z varnostnim sistemom.
VSL sodba in sklep II Cp 3451/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je pri presoji soprispevka upoštevalo skrajno neprevidno ravnanje pešca, ki je v temi in brez odsevnih teles prečkal cesto med vozečimi avtomobili.
VSM sodba I Cp 51/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je priznalo soprispevek oškodovanke zaradi neuporabe varnostnega pasu in nepravilno prilagojenega vzglavnika, kar je vplivalo na obseg poškodb glave in vratu.
VSRS sodba II Ips 255/2014 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za padec z gradbenega odra, kjer je sodišče ocenilo vpliv delodajalčeve opustitve varnostnih predpisov na višino soprispevka oškodovanca.
VSRS sodba II Ips 120/2014 — Vrhovno sodišče
-
Tožniku ni mogoče očitati soprispevka k nastanku škode, ker ga je k poseganju v delujoč stroj sililo normirano delo in ustaljena praksa odpravljanja zastojev, ki jo je dopuščal delodajalec.
VDSS sodba Pdp 646/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zaradi oškodovančevega ravnanja pri zapiranju kontejnerja v spolzkih razmerah ugotovilo utemeljenost zahtevka po temelju le do 50 %.
VSL sodba I Cp 3096/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je delavec soprispeval k nastanku škode, ker je za žaganje plastičnih cevi uporabil krožno žago za les in ni poskrbel za varnost delovnega mesta glede motečih zunanjih dejavnikov (veter, folija).
VSL sodba III Cp 2397/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je 10 % soprispevek utemeljilo z okoliščino, da so potniki v vozilu s svojim gibanjem delovali kot dodatni amortizer, kar je povečalo silo udarca oškodovanke ob dele vozila.
VSL sodba III Cp 2419/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je znižalo soprispevek tožnika na 25 %, ker je tožena stranka dopuščala vstop v varovano območje in je bila podana tudi njena objektivna odgovornost.
VDSS sodba Pdp 407/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče ugotovilo 40-odstotni soprispevek oškodovanca, ker med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom.
VSRS sodba II Ips 273/2013 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da postavitev znaka ali rampe na zemljišču ne predstavlja soprispevka oškodovanca k fizičnemu napadu, saj to ni neposredno izzivanje agresivnega ravnanja.
VSL sodba II Cp 1748/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k nastanku nezgode soprispeval 40-odstotno, ker je posegel v notranjost stroja, ne da bi se prepričal, da je ta ustavljen.
VDSS sodba Pdp 1642/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 131. člen, odstavek 1 OZ · 131. člen, odstavek 2 OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 2 OZ · 171. člen OZ · 171. člen, odstavek 1 OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 2 OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 2 Pravilnik o varnosti in zdravju… · 12. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 27. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 37. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 4. člen Pravilnik o varnosti in zdravju… · 4. člen, odstavek 1 ZDR · 184. člen ZDR · 33. člen ZPIZ-1 · 94. člen ZPIZ-1 · 94. člen, odstavek 1 ZVZD · 23. člen ZVZD · 5. člen ZVZD · 9. člen ZVZD · 9. člen, odstavek 2 -
Sodišče je tožnici določilo 30-odstotni soprispevek k nastanku škode, ker je pri odpravljanju zastoja ravnala po ustaljeni (a nepravilni) praksi delodajalca, kljub zavedanju nevarnosti dela s strojem.
VDSS sodba in sklep Pdp 201/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je s tem, ko je za rolanje zavestno izbrala pešpot, ki ni bila namenjena športni aktivnosti, in pri tem ni prilagodila svoje vožnje stanju poti, prispevala k nastanku škode v višini 50 %.
VSL sodba II Cp 719/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je delavec s sestopanjem s tovornjaka z eno roko namesto s predpisanim tritočkovnim načinom prispeval k nezgodi v višini 40 %.
VDSS sodba Pdp 312/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je oškodovanki pripisalo 40-odstotni soprispevek, ker je bila seznanjena z nevarnostjo mokrih in spolzkih tal v sanitarijah, vendar kljub temu ni ravnala z zadostno skrbnostjo.
VSL sodba I Cp 666/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnikov 10-odstotni soprispevek je bil določen zaradi opustitve varnega dela (nepritrditev bremena na žerjav) in pomanjkljivega dogovora s sodelavcem o načinu dela.
VDSS sodba Pdp 249/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 149. člen -
Tožnica je k nastanku škode soprispevala 20 %, ker se je kljub izrecnim navodilom o previdnosti nevarno približala delovnemu območju viličarja.
VDSS sodba Pdp 1624/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je k nastali škodi soprispeval v deležu 10 % zaradi opustitve dolžnosti opozoriti delodajalca na pomanjkanje možnosti varnega pripenjanja z varnostnim pasom.
VDSS sodba in sklep Pdp 1316/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 131. člen OZ · 149. člen OZ · 150. člen OZ · 153. člen OZ · 153. člen, odstavek 3 OZ · 168. člen OZ · 168. člen, odstavek 2 OZ · 171. člen OZ · 965. člen OZ · 965. člen, odstavek 1 ZDR · 184. člen ZDR · 43. člen ZVZD · 37. člen, odstavek 1 ZVZD · 5. člen ZVZD · 9. člen ZVZD · 937. člen -
Tožnica je soprispevala k škodi v deležu 20 %, ker ob zavedanju o sneženju ni stopala dovolj previdno.
VDSS sodba Pdp 174/2015 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je k nastanku nezgode soprispeval v višini 60 %, ker je pri delu uporabil nevaren in neprimeren način dela (brcanje v orodje), ki je v nasprotju z varnostnimi pravili in pričakovano skrbnostjo.
VDSS sodba Pdp 1119/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da trk s kolenom v steklena vrata v poslovnem prostoru ne predstavlja pravno relevantnega soprispevka oškodovanke k nastanku škode.
VSL sodba II Cp 3026/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je prispeval k škodi v višini 20 %, ker je poskušal z roko ustaviti težka protipožarna vrata, čeprav bi moral predvideti nevarnost stisnjenja prstov.
VDSS sodba Pdp 729/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku pripisalo 40-odstotni soprispevek, ker je kljub opravljenemu izpitu iz varstva pri delu uporabljal očitno nevarno opremo in delodajalca na to ni opozoril.
VDSS sodba Pdp 1020/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je prispeval k nastanku škode z 20 %, ker se je kljub poznavanju navodil o pristojnosti vzdrževalcev sam lotil popravila dvigala.
VDSS sodba Pdp 1404/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali je oškodovanec s svojim ravnanjem pri kmečkem delu na strmini prispeval k nastanku škode zaradi stika z živaljo.
VSM sodba I Cp 735/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je določilo 20-odstotni soprispevek tožnice, ker ni uporabljala zaščitnih očal in ni pravilno brusila, vendar je upoštevalo tudi krivdo delodajalca zaradi napačne vezave stroja.
VDSS sodba Pdp 458/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali hoja po neravnih tleh brez posebne pozornosti predstavlja neskrbno ravnanje, ki bi utemeljevalo delno razbremenitev odgovornosti vzdrževalca površine.
VSL sodba III Cp 2687/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k nastanku škode prispeval 70-odstotno, ker je delo na krožni žagi opravil brez uporabe predpisanega pnevmatskega držala, čeprav je bil o varnem postopku poučen.
VDSS sodba Pdp 1167/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je k nastanku škode prispeval 10 %, ker pred pričetkom del ni preveril, ali lahko svoje delo opravlja brez nevarnosti.
VDSS sodba in sklep Pdp 124/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo soprispevek tožnika, ker tožena stranka ni konkretizirala nobenih kršitev tožnika pri opravljanju dela, ki bi prispevale k nezgodi.
VDSS sodba Pdp 305/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Delavec, ki je namesto obvestila nadrejenim samovoljno stopil na izključen rezalni stroj, je prispeval 20 % k nastali škodi.
VSL sodba I Cp 1676/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica v času nesreče ni bila pripeta z varnostnim pasom, zato je sodišče njen soprispevek k nastali škodi ocenilo na 20 %.
VSL sodba II Cp 1670/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je sopotnik, ki se zavestno odloči za vožnjo z vinjenim voznikom, medtem ko je tudi sam močno vinjen, soodgovoren za nastale posledice v prometni nesreči.
VSRS sodba II Ips 244/2011 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je ostalo odprto vprašanje soprispevka, ker tožnik ni bil dokazano usposobljen za delo na višini, hkrati pa je prejel napačna navodila delodajalca za izvedbo dela.
VDSS sodba in sklep Pdp 334/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je kot soprispevek pokojnega k nastanku škode v prometni nezgodi ovrednotilo dejstvo, da v času nesreče ni uporabljal varnostnega pasu.
VSL sodba II Cp 1002/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče mora pri oceni soprispevka kolesarja zaradi neuporabe varnostne opreme ali luči konkretno obrazložiti, kako bi ta ravnanja vplivala na preprečitev škodnega dogodka.
VSL sklep II Cp 181/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je uporabilo pravilo o deljeni odgovornosti v primeru neuporabe varnostnega pasu, ko ni bilo mogoče z gotovostjo ugotoviti, v kolikšnem obsegu bi bila škoda manjša, če bi oškodovanka pas uporabila.
VSL sodba III Cp 707/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo 20 % soprispevek oškodovanke zaradi neuporabe varnostnega pasu, saj tožeča stranka ni uspela dokazati, da bi bil obseg poškodb pri prevračanju vozila enak tudi ob uporabi varnostnega pasu.
VSL sodba II Cp 2882/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da je bila odgovornost delavke 10-odstotna, ker se je zavedala nepravilnega načina dela in o tem ni obvestila nadrejenih.
VDSS sodba in sklep Pdp 1015/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožniku je bila pripisana 50-odstotna soodgovornost za škodo, ker kot ustrezno usposobljen delavec pri nudenju pomoči pri nakladanju bremena ni upošteval varnostnih predpisov.
VDSS sodba Pdp 44/2014 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V obravnavanem primeru sodišče ni prepoznalo soprispevka, saj oškodovanka ni kršila delovnih obveznosti, temveč je ravnala v skladu z navodili glede nošnje predpisane delovne opreme.
VSL sodba II Cp 10/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče ocenilo, da tožnikov soprispevek k škodi zaradi strelnega napada toženca ni mogel presegati 10 %, saj je bil toženec tisti, ki je s svojim agresivnim ravnanjem povzročil konfliktno situacijo.
VSL sodba II Cp 2000/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Prečkanje zemljišča brez dovoljenja lastnika ni ravnanje, ki bi prispevalo k nastanku škode, nastale zaradi kasnejšega fizičnega napada lastnika na oškodovanca.
VSL sodba I Cp 3020/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri delu na višini ocenilo 10-odstotni soprispevek delavca, ker kljub izkušenosti ni zahteval izvajanja del v skladu z varnostnimi navodili, čeprav je bila primarna odgovornost za organizacijo varnega dela na strani delodajalca.
VSL sodba II Cp 2158/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Delavec je k nastanku škode soprispeval 10 %, ker je vedel za nevarne lastnosti materiala (teža, mastnost) in nečista tla, vendar ni ravnal s potrebno skrbnostjo.
VDSS sodba Pdp 967/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik je k nastanku nezgode prispeval z 40-odstotnim deležem, ker je zaboje vlekel k sebi, namesto da bi jih dvignil, s čimer je ravnal v nasprotju s skrbnostjo za lastno varnost.
VDSS sodba Pdp 1067/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru padca na ledu ocenilo, da je oškodovanec zaradi opustitve večje previdnosti v zimskem času soprispeval k nastanku škode v višini 30 %.
VSL sodba II Cp 2641/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je opustitev označitve električnih vodov tehtnejša od oškodovančeve nepazljivosti pri upravljanju vozila z dvignjenim kesonom, zato je delež odgovornosti povzročitelja večji.
VSM sodba in sklep I Cp 789/2013 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: KZ · 208. člen KZ · 208. člen, odstavek 2 KZ · 208. člen, odstavek 3 KZ · 208. člen, odstavek 4 OZ · 148. člen OZ · 171. člen OZ · 179. člen OZ · 182. člen OZ · 186. člen OZ · 186. člen, odstavek 1 OZ · 6. člen OZ · 6. člen, odstavek 2 Pravilnik o varnosti in zdravju… · 14. člen ZOdvT · 8. člen ZOdvT · 8. člen, odstavek 1 ZOdvT · 8. člen, odstavek 2 ZPP · 14. člen ZVZD · 9. člen ZVZD · 9. člen, odstavek 2 -
Tožnica je k nastanku nezgode prispevala 10-odstotni delež, ker pri čiščenju stopnišča ni nosila predpisane obutve z nedrsečim podplatom.
VDSS sodba Pdp 494/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožnikov soprispevek utemeljilo z dejstvom, da se je tožnik nahajal na nasprotnem voznem pasu v nepreglednem ovinku in v zmanjšani vidljivosti, s čimer je sam povečal tveganje za nastanek škodnega dogodka.
VSL sodba II Cp 1370/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo soprispevek tožnika pri padcu na delovnem mestu, kjer je bila nevarnost povečana zaradi kombinacije dela na višini in drseče podlage, pri čemer je bila oškodovančeva odgovornost ocenjena na 70 %.
VSL sodba II Cp 663/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 171. člen -
Sodišče je tožnici pripisalo 20-odstotni soprispevek, ker je bila seznanjena z nevarnostjo poledenelih tal, vendar ni prilagodila svoje previdnosti pri hoji.
VDSS sodba Pdp 1166/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku določilo 50-odstotni soprispevek, ker ni uporabljal predpisane zaščitne čelade in pri privezovanju tovora ni opazil nepravilne pritrditve verige.
VDSS sodba Pdp 384/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je pri otrocih, ki so krivdno nesposobni, treba presojati le vzročno zvezo med njihovim ravnanjem in škodnim dogodkom, ne pa njihovega krivdnega ravnanja.
VSL sklep II Cp 310/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnici je bil zaradi aktivnega napada s sekiro soprispevek k nastanku škode ocenjen na polovico, odškodnina za strah pa ji je bila zaradi izzivanja dogodka v celoti zavrnjena.
VSL sodba II Cp 2138/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da tožničino besedno izzivanje ne opravičuje telesnega napada toženca, vendar je zaradi njenega aktivnega ravnanja prišlo do deljene odgovornosti.
VSL sodba I Cp 3332/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je bila tožničina alkoholiziranost, zaradi katere ni bila sposobna obvladovati svojega telesa ali zaznati nevarnosti, odločilen prispevek k nastanku škode, kar je utemeljilo zmanjšanje odškodninske odgovornosti tožencev.
VSL sodba II Cp 2680/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru porazdelilo odgovornost v razmerju 70% proti 30% zaradi nevarnejše narave avtomobila v primerjavi z motornim kolesom in hujših kršitev prometnih pravil s strani zavarovanke toženke.
VSM sodba I Cp 782/2012 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da pri otroku, ki ni krivdno sposoben, ravnanje osebe, ki ga je varovala, ni pravno relevantno za presojo soprispevka k škodi.
VSL sklep II Cp 477/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da delavec nima soprispevka k nesreči pri delu na višini, ker ni bil seznanjen z varnostnimi ukrepi, delo pa je opravljal na običajen način.
VDSS sodba Pdp 426/2012 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je soprispevala k škodi, ker je kot odrasla oseba izbrala mesto v prvih vrstah na koncertu, kjer je lahko predvidela povečano tveganje za poškodbe.
VSL sodba I Cp 449/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je kot skupinovodja monterjev kršil dolžnost pazljivosti, ker se je nestandardnega dela lotil nepravilno, namesto da bi za navodila zaprosil nadrejenega.
Sodba VIII Ips 170/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da več kot 100-odstotna prekoračitev dovoljene hitrosti med objestno vožnjo utemeljuje najmanj 50-odstotni soprispevek tožnika k nastanku škode.
Sodba in sklep II Ips 432/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 25-odstotni soprispevek, ker je kot izkušen delavec in vodja del pri upravljanju stroja kršil varnostna pravila in naknadno posegel v delujoč stroj.
Sodba II Ips 145/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo soprispevek oškodovanke, ker je bila kot delavka seznanjena z nevarnimi razmerami na delovnem mestu in bi morala pri gibanju okrog stroja ravnati bolj pazljivo.
Sodba II Ips 688/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 40-odstotni soprispevek, ker kljub opravljenemu usposabljanju ni uporabil varnostnih naprav pri delu na višini.
VSL sodba II Cp 3653/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V primeru prometne nesreče se soprispevek pešca presoja v razmerju do ravnanja voznika, ki bi se trčenju lahko izognil s prilagojeno hitrostjo ali pravočasno reakcijo.
VSL sodba II Cp 3371/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Toženčevo sklicevanje na tožnikov podcenjujoč odnos in žaljivke kot razlog za soprispevek je bilo ocenjeno kot nesklepčen ugovor, ki ga ni mogoče sanirati z zaslišanjem strank.
Sodba II Ips 1024/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v primeru padca na neočiščeni poledeni podlagi ocenilo, da pešec, ki se zavestno odloči za nevarno pot, nosi del odgovornosti (40 %) za škodo zaradi opustitve potrebne previdnosti.
VSL sodba II Cp 2619/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da je oškodovanec soprispeval k škodi, ker je kljub zaznani poledici na dvorišču in parkirišču pri hoji po stopnicah opustil potrebno pazljivost.
Sodba II Ips 799/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo 20-odstotni soprispevek peške, ki je cestišče prečkala diagonalno in izven prehoda za pešce, s čimer je kršila pravila o varnem prečkanju vozišča.
VSM sodba I Cp 1338/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo soprispevek tožnice zaradi neprimerne hoje po dezinfekcijskem bazenčku na 20 %.
VSL sodba I Cp 1260/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče določilo 30-odstotni soprispevek delavca zaradi njegove nepazljivosti pri hoji po strehi iz lomljivih materialov.
VDSS sodba Pdp 906/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru ocenilo, da neuporaba varnostnega pasu v prometni nesreči predstavlja 20-odstotni soprispevek oškodovanke k nastali škodi.
VSL sodba I Cp 3118/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožniku pripisalo 50-odstotni soprispevek zaradi nepravilne uporabe lestve in opustitve ukrepov za preprečitev spolzkosti podlage.
VSL sodba II Cp 986/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pomanjkanje ustrezne pazljivosti pri hoji po poledenelem prostoru predstavlja soprispevek oškodovanca k nastanku škode.
Sodba II Ips 514/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri 16-letnem oškodovancu zaradi njegovega skrajno neprevidnega ravnanja ocenilo soprispevek na 50 %.
Sodba II Ips 291/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da tožnikov prispevek k nastanku škode zaradi nepremišljenega prehoda med etažami ne more preseči 30 %, ker delodajalec ni zagotovil varnega delovnega okolja.
VDSS sodba Pdp 383/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je razsodilo, da vozniku ni mogoče očitati soprispevka zgolj zato, ker je zapeljal na neoznačeno poškodbo ceste, saj je upravičeno pričakoval varno vozišče in ni ravnal neskrbno.
VSC sodba Cp 47/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo soprispevek delavca, ki je bil seznanjen z delovnim okoljem, vendar ni ravnal z ustrezno stopnjo previdnosti pri hoji po prehodu med nivoji.
VSL sodba II Cp 18/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da poseg z metlo v delujoči stroj med njegovim obratovanjem predstavlja hudo malomarnost, zaradi česar je bil tožnikov soprispevek k nastanku škode ocenjen na 50 %.
Sodba II Ips 563/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo soprispevek delavca pri poškodbi očeta zaradi 'vzmetnega efekta' žice, ker delodajalec delavca ni poučil o tej nevarnosti.
VDSS sodba Pdp 125/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je oškodovanki pripisalo 50-odstotni soprispevek, ker se je odločila za pot čez poledenelo površino, čeprav ji je bila na voljo varna, nepoledenela pot.
VSL sodba I Cp 3732/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je tožniku pripisalo soprispevek, ker je hodil po površinah, ki niso bile namenjene hoji, ni uporabljal varnostne opreme in ni upošteval varnostnih protokolov pri komunikaciji z upravljavcem stroja.
VDSS sodba Pdp 89/2011 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se pri sopotnici v prometni nesreči ne ugotavlja soprispevek k nastanku nesreče, temveč zgolj k nastanku večje škode zaradi njenih ravnanj (vožnja z vinjenim voznikom, neuporaba varnostnega pasu).
VSL sklep II Cp 3812/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo razliko med soprispevkom k nastanku prometne nesreče in soprispevkom k nastanku škode pri sopotniku, ki je pristal na vožnjo z vinjenim voznikom.
VSL sklep II Cp 3810/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zvišalo delež soprispevka oškodovanke na 70 % zaradi njene neustrezne in malomarne udeležbe v cestnem prometu v bližini nevarne dejavnosti.
VSL sodba III Cp 3015/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je k nastanku škode prispeval 20 %, ker je kljub poznavanju neravnin na parkirišču pri hoji opustil potrebno pozornost.
VDSS sodba Pdp 309/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče toženčevo odgovornost določilo na 70 %, tožnikov soprispevek pa na 30 % zaradi njegovega ravnanja v prometni situaciji.
VSC sodba Cp 1036/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presodilo, da delodajalec ni dolžan povrniti škode na očeh, ker delavec ni uporabil predpisanih zaščitnih očal, čeprav je bila odgovornost delodajalca sicer podana.
VSL sodba II Cp 412/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica je k nastanku škode prispevala 50 % zaradi nezadostne skrbnosti pri hoji po klančini.
VSC sodba Cp 1048/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru določilo 20-odstotni soprispevek oškodovanke k nastali škodi zaradi padca na neustrezno vzdrževani površini.
VSC sodba Cp 1109/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je priznalo 30-odstotni soprispevek oškodovanca zaradi neupoštevanja navodil delodajalca pri rušenju objekta in neustreznega ravnanja z nosilnimi elementi.
VSC vmesna sodba in sodba in sklep Cp 766/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je ocenilo 30-odstotni soprispevek oškodovanke, ker je s svojim ravnanjem in izzivanjem prepira po prometni nesreči aktivno prispevala k eskalaciji dogajanja, ki je vodilo do telesne poškodbe.
VSK sodba in sklep Cp 964/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo soodgovornost voznika, ker je tožena stranka v odgovoru na tožbo izrecno uveljavljala njegovo izključno krivdo za nastanek škode na poledenelem parkirišču.
VSM sodba I Cp 1780/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Toženec je v pritožbi izpodbijal razmerje soprispevka, ker je tožnica s svojim ravnanjem (napadom) sprožila dogajanje, ki je privedlo do škode.
VSL sodba I Cp 2389/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo 20-odstotni soprispevek tožnice, ker je prisedla v avtomobil z voznikom, za katerega je vedela ali bi morala vedeti, da je užival alkohol.
VSL sodba I Cp 2500/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Oškodovanec je soprispeval k škodi, ker je kljub opozorilu na nevarnost delo opravljal in ga ni odklonil, čeprav je imel opravljen izpit iz varstva pri delu.
Sodba II Ips 155/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo 20-odstotni soprispevek delavca, ker je ravnal neprevidno in v nasprotju z navodili delodajalca pri čiščenju pomičnega traku.
VDSS sodba Pdp 1505/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Toženka ni uspela z ugovorom soprispevka, ker ni konkretizirala, v čem se je kazala tožničina nepazljivost pri hoji po mokrih ploščicah v kopališču.
VSM sodba I Cp 1851/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretni zadevi zavzelo stališče, da mladoletni oškodovanec, ki ni civilnopravno odgovoren za škodo, ne more biti zavezan k soprispevku na podlagi krivde, temveč se presoja le njegov objektivni prispevek k nastanku škode.
VSL sodba I Cp 462/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni soodgovoren za nastalo škodo pri vleki pretežkega reduktorja, saj je ravnal po navodilu nadrejenega in ni mogel predvideti nevarnosti.
VSL sodba II Cp 587/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bil soprispevek tožnice ugotovljen zaradi izsiljevanja prednosti in povzročitve nevarne prometne situacije pri vključevanju na glavno cesto.
VSL sodba III Cp 1072/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je oškodovančev soprispevek v višini 20 % utemeljilo z ugotovitvijo, da je oškodovanec s svojim verbalnim napadom in izzivanjem toženca v sporu zaradi parkiranega kolesa neposredno vplival na eskalacijo konflikta.
VSL sodba II Cp 1279/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče ocenilo, da je bila tožnikova opustitev skrbi za lastno varnost pri delu na lestvi le 10-odstotni soprispevek k škodnemu dogodku.
VSM sodba II Cp 602/2009 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je obravnavalo vprašanje dokaznega bremena pri ugotavljanju soprispevka oškodovanca zaradi neuporabe varnostnega pasu v prometni nesreči.
VSL sklep I Cp 590/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožena stranka ni uspela dokazati, da bi tožnik škodne posledice povzročil zavestno ali iz velike malomarnosti, zato soprispevek ni bil ugotovljen.
VDSS sodba in sklep Pdp 256/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je tožniku pripisalo 20-odstotni soprispevek k nastanku škode, ker je delo opravljal dalj časa in je moral poznati postopke za varno opravljanje dela.
VDSS sodba Pdp 474/2008 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je oškodovancu pripisalo 20-odstotni soprispevek, ker je bil ves čas do nezgode v družbi vinjenega voznika, zato bi moral zaznati njegovo nezmožnost za varno vožnjo.
VSC sodba Cp 475/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da opustitev uporabe varnostnega pasu ne pomeni protipravnega ravnanja v smislu povzročitve škode drugim, temveč zgolj vpliva na višino odškodnine zaradi soprispevka oškodovanca k obsegu lastne škode.
Sodba III Ips 4/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da neuporaba varnostne čelade pri vožnji z motornim kolesom predstavlja soprispevek oškodovanca, tudi če natančen vpliv na intenziteto poškodb glave ni bil dokazan z izvedenskim mnenjem.
VSM sodba I Cp 1589/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presodilo, da je bil prispevek tožnika odločilen za nastanek škodnega dogodka, čeprav je delodajalec opustil dolžno skrbnost pri vzdrževanju opreme.
Sodba in sklep II Ips 339/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožnikov soprispevek k nesreči ocenjen na 40 % zaradi nepravilne uporabe delovnih sredstev, za katero se je odločil sam.
Sodba II Ips 900/2006 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je k nastanku škode soprispeval s kršitvijo pravil o varnem smučanju, kar je vplivalo na končno višino prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 137/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da tožnica zaradi starosti in nošenja očal ni bila dolžna ravnati z večjo previdnostjo od povprečnega človeka, zato je njen soprispevek pri padcu v trgovini znižalo s 35 % na 15 %.
VSC sodba Cp 570/2007 — Višje sodišče v Celju
-
Tožnik je prispeval k nastanku škode, ker ni počakal na ustrezno osvetlitev prehoda, s čimer bi lahko pravočasno opazil vdolbino v asfaltu.
VSM sodba I Cp 1044/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji soprispevka upoštevalo, da je bil tožnik kot avtoličar seznanjen z varnostnimi ukrepi pri dvigovanju vozil in da je imel dovolj časa za umik pred padajočim vozilom.
Sodba II Ips 836/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila tožnikova kršitev varnostne razdalje ocenjena kot tako majhna neprevidnost, da se njegov soprispevek pri določitvi odškodnine za negmotno škodo zanemari.
VSC sodba Cp 307/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri otroku kot oškodovancu presojalo soprispevek zaradi nekontroliranega prečkanja cestišča in opustitve nadzora staršev, kar je privedlo do porazdelitve odgovornosti v razmerju 20:80 %.
VSL sodba II Cp 1838/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bil oškodovančev prispevek k prometni nesreči ovrednoten v višini 10 %.
Sodba II Ips 301/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da toženka ni dokazala, da bi tožnikova neuporaba varnostnega pasu prispevala k več kot 20-odstotnemu obsegu škode, zato je zvišanje soprispevka na 30 odstotkov s strani pritožbenega sodišča ocenilo kot neutemeljeno.
Sodba II Ips 500/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odgovornost tožnika za nastalo škodo pri delu na nevarnem terenu ocenilo na 30 odstotkov, ker je kljub opozorilu nadrejenega nadaljeval z delom brez ustrezne varovalne opreme.
Sodba II Ips 520/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot soprispevek k nastanku škode štelo ravnanje voznika, ki je na prometni cesti izvedel manever z vozilom, za katerega je vedel, da tehnično ni brezhibno.
Sodba II Ips 652/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri oceni soprispevka upoštevalo kršitev prometnih pravil (uporaba zvočnega signala) kot element pri presoji odgovornosti udeležencev v prometni nesreči.
Sodba II Ips 356/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožnikov soprispevek k nastanku škode pri poškodbi na delu ocenjen na 20 %, za kolikor se je zmanjšala celotna dosojena odškodnina.
Sodba II Ips 252/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo soprispevek tožnice, ker je zavestno ravnala v nasprotju s predpisi o varstvu pri delu, kar je neposredno vplivalo na nastanek delovne nezgode.
VSL sodba I Cp 1126/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je ocenilo, da starši mladoletne tožnice niso soprispevali k škodi, saj so svojo nadzorno dolžnost opravili skrbno, medtem ko je počeno steklo izložbe, ki je segalo na pločnik, predstavljalo nevarno stvar.
VSC sodba Cp 997/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru ugotovilo 20-odstotni soprispevek oškodovanca k nastanku škode.
Sodba II Ips 69/99 — Vrhovno sodišče
-
Pri prometnih nesrečah, kjer so podane napake obeh udeležencev, se delež oškodovanca ugotavlja v okviru celotnega poteka dogajanja.
Sodba II Ips 596/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je oškodovanec soodgovoren za polovico škode, ker je zavestno izbral neočiščeno pot, čeprav je bila na razpolago varna in očiščena glavna pot.
Sodba II Ips 118/99 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je kot strokovno usposobljen delavec ravnal malomarno, ker ni upošteval izrecnih navodil za varno izvedbo delovnega postopka.
Sodba VIII Ips 83/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bil tožnikov soprispevek k nastanku škode ocenjen na 40 % zaradi uporabe nevarne naprave brez ščitnika, čeprav je bil seznanjen s predpisi.
Sodba II Ips 522/97 — Vrhovno sodišče
-
Tožniku ni mogoče očitati soprispevka, ker nevarnosti ni mogel zaznati, odklonitev izvršitve ukaza pa bi pomenila kršitev vojaške discipline.
Sodba II Ips 388/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik ni soprispeval k nastanku škode, zato toženec ni bil upravičen do delne oprostitve odgovornosti.
Sodba II Ips 432/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ugotovilo 20 % soprispevek policista, ker pri zaustavljanju vozil na cesti ni upošteval pravil o varnem dajanju znakov in izbiri mesta za zaustavitev, s čimer je ravnal hudo neprevidno.
Sodba II Ips 101/95 — Vrhovno sodišče
-
Tožničina vožnja po bankini, ki je bila posledica izogibanja neznanemu vozniku, ni štela za soprispevek, saj je bila izzvana z vožnjo neznanega voznika.
Sodba II Ips 548/92 — Vrhovno sodišče