Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

soobstoj oblik nepremoženjske škode Pravica do enotne denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ali dostojanstvo (202. člen ZOR) ne izključuje možnosti uveljavljanja odškodnine za druge ob...
soobstoj pogodb o zaposlitvi Med istima pogodbenima strankama v istem časovnem obdobju ne moreta veljavno obstajati dve različni pogodbi o zaposlitvi za isto delovno mesto. S sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prejšnja pogodba...
soobstoj zavarovalnih instrumentov Upnik, ki razpolaga z več različnimi instrumenti zavarovanja iste terjatve, ima pravico prosto izbirati, katero obliko zavarovanja bo uveljavljal. Uveljavitev poplačila na podlagi enega instrumenta (n...
soočenje Soočenje je zgolj procesna metoda izvajanja dokaza z zaslišanjem prič ali pravdnih strank, ne pa samostojno dokazno sredstvo. Njegov namen je preverjanje verodostojnosti izpovedb v primerih, ko obstaj...
soočenje izvedencev Sodišče ni dolžno soočiti izvedencev, če na podlagi proste presoje dokazov oceni, da je izvedensko mnenje strokovno, tehtno in sprejemljivo, čeprav se mnenja različnih izvedencev v isti zadevi razliku...
soočenje obdolženca s pričo Soočenje obdolženca s pričo je dokazno dejanje, ki se izvede, kadar se njuni izpovedbi v pomembnih dejstvih ne ujemata (229. člen ZKP). Če se obdolženec v postopku zagovarja z molkom, soočenje ni izve...
soočenje prič Soočenje prič je poseben dokazni postopek, ki ga sodišče izvede, kadar se izpovedbe prič glede pomembnih dejstev ne ujemajo. Namen soočenja je razjasnitev razlogov za nasprotujoče si izjave in olajšan...
soočenje strank Soočenje strank v pravdnem postopku predstavlja zgolj metodo zasliševanja in ne dokazno sredstvo samo po sebi. Opustitev soočenja strank zato ne pomeni kršitve pravice do izvedbe dokazov ali kršitve p...
soočenje v kazenskem postopku Soočenje je procesno dejanje, ki je dopustno le med obdolženci in pričami, kadar se njihove izpovedbe glede pomembnih dejstev ne ujemajo (229. člen in tretji odstavek 241. člena ZKP). Soočenje med izv...
soodgovornost delavca pri nesreči pri delu Delavec je lahko soodgovoren za nastalo škodo le, če je s svojim neskrbnim oziroma malomarnim ravnanjem prispeval k škodnemu dogodku. Zgolj objektivna prisotnost delavca pri škodnem dogodku ne zadošča...
soodgovornost delavca pri nezgodi Delavec lahko soodgovarja za nastalo škodo, če opusti dolžnost odklonitve dela, ki bi lahko poslabšalo njegovo zdravstveno stanje, saj se od povprečnega delavca pričakuje določena stopnja skrbnosti pr...
soodgovornost delavca za poškodbo pri delu Soodgovornost delavca za nastalo škodo pri delu ni podana, če delavec ravna v skladu z navodili nadrejenega, ki je odgovoren za organizacijo varnega delovnega procesa. Od delavca v podrejenem položaju...
soodgovornost oškodovanca Pri ugotavljanju soodgovornosti udeležencev prometne nesreče na podlagi pravil o krivdni odgovornosti (154. člen OZ) mora sodišče opraviti celovito tehtanje kršitev, ki se očitajo posameznim udeleženc...
soodgovornost oškodovanca pri objektivni odgovornosti Kadar je podana objektivna odgovornost za škodo od nevarne stvari, se lahko odškodnina zmanjša ali pa oškodovanec celo izgubi pravico do nje, če je sam prispeval k nastanku škode (177. člen ZOR). Sood...
soodgovornost oškodovanca v prometni nesreči Soodgovornost oškodovanca v prometni nesreči nastopi, kadar oškodovanec s svojim ravnanjem, ki ni v skladu s pravili skrbnosti in predvideno pričakovano vožnjo, prispeva k nastanku škode. Voznik mora ...
soodgovornost pri nevarni stvari Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da bo presodil varnost vožnje z drugim voznikom. Če si oškodovanec možnost tovrstne presoje zmanjša ali odvzame (npr. z lastno vinjenostjo), se lahko ugotov...
soodgovornost pri prometni nesreči Pri prometni nesreči, ki jo povzročita premikajoča se motorna vozila, se odgovornost za škodo porazdeli med udeležence glede na težo njihovih kršitev prometnih pravil in prispevek k nastanku škodnega ...
soodgovornost pri škodnem dogodku Soodgovornost oškodovanca pri nastanku škode (178. člen ZOR) se presoja na podlagi primerjave prispevkov udeležencev k nastanku škodnega dogodka, pri čemer je ključno merilo teža kršitev cestnoprometn...
soodgovornost v cestnem prometu Soodgovornost udeleženca prometne nesreče za nastalo škodo ni podana zgolj na podlagi teoretične možnosti, da bi udeleženec nesrečo lahko preprečil. Za pripis soodgovornosti je nujno ugotoviti kršitev...
soodgovornost voznika v prometni nezgodi Voznik je dolžan prilagoditi hitrost in način vožnje trenutnim prometnim razmeram, vključno z vremenskimi pogoji in vidljivostjo, tako da lahko pravočasno ustavi pred oviro. Pri presoji soodgovornosti...

TFL AI Pomočnik

Pravni termin vam ni jasen? Vprašajte TFL AI pomočnika za razlago v kontekstu vaše situacije.

Vprašajte TFL AI