Pravnik - številka 3 - 4, letnik 2025
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Rok Čeferin
Spoštovanje vrednot je temelj izhoda iz krize
Živimo v časih, ki vzbujajo zaskrbljenost. Po drugi svetovni vojni in holokavstu ter v času zločinov komunističnih oblasti v Vzhodni Evropi so članice Sveta Evrope ustvarile novo svobodno in demokratično Evropo. Sprejele so Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ustanovile so Evropsko sodišče za človekove pravice, eno najuglednejših sodišč v svetovnem merilu. Na pogorišču Evrope je nastal pravni red, ki je bil utemeljen na svobodnih medijih, svobodnih volitvah, prepovedi diskriminacije, vladavini prava in neodvisnemu sodstvu. Tako kot takrat lahko tudi danes izhod iz globalne krize, v kateri smo, temelji samo na spoštovanju teh vrednot. In nikakor ne na maksimi »nujnost ne pozna zakona«. K temu lahko in moramo prispevati vsi. Največja odgovornost leži na organih oblasti, ki imajo največ vzvodov za varstvo demokratične ureditve, svoj prispevek k boljši družbi pa mora dati tudi vsak posameznik. S tem, da se upre prefinjenemu in dobro organiziranemu pranju možganov po družbenih omrežjih, da razmišlja s svojo glavo in se javno oglasi, ko zazna nepravilnosti v družbi.
Sebastjan Svete
Družbena pogodba
Družbena pogodba nastane takoj, ko obstoj skupnosti ni več posledica naravne nuje po samoohranitvi. Gre za obliko neizrečenih, vendar molče sprejetih in priznanih določb, ki omogočajo, da se s silo vseh brani in varuje posameznik. Sila vseh sopogodbenikov se je oblikovala v občo voljo in eno ključnih vprašanj družbe je prepoznavanje obče volje oziroma upravljanje skupne sile družbe. V tem kontekstu je družba v odnosu do države, do izvajalcev javne oblasti, prerasla iz sprejemnika oziroma naslovnika v soustvarjalca pri izvajanju javne oblasti. Pogoj za uspešno upravljanje skupne sile v korist vseh je delujoča javnost. Predpostavke delujoče javnosti pa so interes javnosti same, nuja pluralne družbe, s čim večjim številom razpravljajočih delnih družb. Nenehno spreminjanje ali revidiranje družbene pogodbe je v življenjskem interesu družbe in posameznika, ki ga oblikuje in usmerja delujoča javnost demokratične družbe, njen glavni namen pa je zagotavljanje enakovrednih pogojev in enakih možnosti, v okviru naravnih danosti, za vsakega posameznika, člana družbe. Glavni pogoj vsega pa je prav aktiven posameznik.
Jaka Pengov
Načelo kontradiktornosti v postopkih prisilne poravnave v praksi slovenskih sodišč
Temeljni namen postopka prisilne poravnave je čim hitrejše finančno, obligacijsko, korporacijsko in poslovno prestrukturiranje insolventnega dolžnika, da bo ta lahko nadaljeval poslovanje z rentabilnim delom svojega podjema, upnikom pa bodo zagotovljene boljše možnosti za plačilo njihovih terjatev, kot če bi se nad dolžnikom začel stečajni postopek. Da bi postopek prisilne poravnave lahko dosegel svoj namen, ga mora sodišče voditi hitro in učinkovito, vendar pri tem ustrezno zavarovati interese upnikov, zlasti tedaj, ko se ti sklicujejo na zlorabo pravic v postopku prisilne poravnave. Pri takem ravnanju mora sodišče ustrezno tehtati med dvema načeloma postopka prisilne poravnave – med načelom hitrosti (učinkovitosti) postopka in načelom kontradiktornosti, ob tem pa uporabiti vse institute »splošnega« civilnega procesnega prava, ki smiselno veljajo tudi v postopku prisilne poravnave, in kadar je to potrebno, z ozirom na naravo in namen postopka prisilne poravnave, načelo kontradiktornosti ustrezno omejiti. Avtor predstavi razloge in načine, kako to doseči, in ugotovi, da za zagotovitev takega procesnega ravnanja sodišča niti niso potrebne zakonodajne spremembe, ampak dosledno izvrševanje že veljavnih pristojnosti sodišča.
Ivan Malenica
Vpliv Evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropskega sodišča za človekove pravice na izvrševanje upravnih sodb v razmerju do Republike Hrvaške
Avtor obravnava izvrševanje sodnih odločb, predvsem v luči Evropske konvencije o človekovih pravicah in Evropskega sodišča za človekove pravice. Pri tem analizira izvrševanje sodnih odločb v praksi Evropskega sodišča za človekove pravice, pri čemer se opira na ugotovljene kršitve Evropske konvencije o človekovih pravicah. Metodologija raziskave temelji na preučevanju sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ki v številnih sodbah določa obveznost države, da zagotovi učinkovito pravno sredstvo za izvršitev odločb svojih sodišč. Osrednja hipoteza raziskave je, da učinkovito sodno varstvo posameznikov temelji na učinkovitem sistemu izvrševanja sodnih odločb, pri čemer je obveznost države zagotoviti učinkovito pravno sredstvo za njihovo izvršitev. V tem okviru avtor analizira tudi novi hrvaški Zakon o upravnem sporu iz leta 2024 ter ureditev izvrševanja odločb upravnih sodišč.
Boštjan Koritnik
Žrtve in zmagovalci sage o kreditih v švicarskih frankih
Pred dvema letoma je Vrhovno sodišče Republike Slovenije povsem obrnilo svoj pogled na vprašanje kreditov v švicarskih frankih. Gre za popoln obrat od sodne prakse, ki jo je to sodišče enotno zagovarjalo pet let pred tem. V zadnjem času se glede sodne prakse ni zgodilo kaj bistvenega, se je pa medtem pojavil dvom v nepristranost nekaterih sodnikov. Razkrilo se je, da je bil eden od sodnikov tak, za katerega je mogoče vsaj izpodbijati videz nepristranosti. Na prvi pogled se zdi nenavadno, da lahko eno tako razkritje tako zelo grobo poseže v pričakovanja javnosti do sodstva in avtoriteto njihovega odločanja, toda zaupanje je zelo krhka dobrina. Predvsem pa nas tak dogodek sili v vnovičen premislek o argumentih za prej opisani, za avtorja še vedno nepojmljivi obrat sodne prakse. Prepričan je, da ima sodna praksa, kot jo je oblikovalo Vrhovno sodišče RS, svojo ceno: ne le v smislu negotovosti in upada zaupanja v pogodbeno pravo oziroma načelo pravne države, ki ga ogroža predvsem retroaktivno pravno urejanje, temveč tudi v smislu precej višjih cen kreditov za prihodnje kreditojemalce.
Jan Stajnko
Spolno kazensko pravo: od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti
Monografija »Spolno kazensko pravo: Od starega veka do današnjega kazenskopravnega obvladovanja spolnosti« temeljito, znanstveno dovršeno in sistematično predstavi doktrinarno, politično in družbeno razburkano področja spolnega kazenskega prava. Jedro monografije sestavljajo obširna pravnozgodovinska študija področja, poglobljena analiza vseh sodobnih spolnih kaznivih dejanj ter prikaz mednarodnih pravnih virov in zakonodaje EU. Avtorji Damjan Korošec, Sabina Zgaga Markelj in Vid Žepič so ustvarili delo, ki mora biti v prihodnosti nepogrešljivi del vsake resne obravnave spolnega kazenskega prava. Hkrati je monografija zanimiva tudi za sodno prakso. Še posebej aktualne so predlagane rešitve in opozorila na pasti razdvajajoče novele KZ-1H iz leta 2021.
Boštjan Koritnik
Pomen prostovoljstva v športu je neprecenljiv
Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani, Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, družba Litteralis, Društvo za športno pravo, Olimpijski komite Slovenije, Študentski svet Pravne fakultete in društvo Pravna panda so 24. aprila 2025 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organizirali posvet »Od prava in gospodarstva do olimpijskih medalj«. Na njem sta sodelovala pravnik in olimpijec Miro Cerar starejši ter predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in nekoč predsednik uprave gospodarske družbe Gorenje Franjo Bobinac. Z moderatorjem Kristijanom Briškim sta se pogovarjala o pomenu in povezavah področij gospodarstva in športa. Poudarila sta ključno vlogo prostovoljstva v športu, pomen športa za turizem in celokupno gospodarstvo, s tem v zvezi pa tudi pozitivne učinke promocije gospodarstva in države prek udeležbe in uspehov na športnih tekmovanjih, zlasti prek organizacije mednarodnih športnih tekmovanj. Strinjala sta se, da smo v Sloveniji zelo dobri pri obojem, šport pa združuje ljudi in je univerzalen jezik. Posameznika pa uči samodiscipline ter krepi zdravje telesa in duha. Udeležencem dogodka je bila na ogled tudi zlata olimpijska medalja z Olimpijskih iger v Tokiu leta 1964 (na konju z ročaji), ena od dveh zlatih in treh skupno, ki jih je na olimpijskih igrah osvojil Miro Cerar st.