Pravnik - številka 7 - 8, letnik 2025
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Ana Kerševan
Uspešno državno odvetništvo ni nekaj samoumevnega
Avtorica obravnava pomen stabilne institucionalne ureditve Državnega odvetništva Republike Slovenije za doseganje dobrih rezultatov dela tega organa v prihodnosti. V letu 2024 je namreč Državno odvetništvo doseglo skoraj stoodstotni uspeh na področju obrambe države pred odškodninskimi zahtevki, v katerih se državi očita protipravno ravnanje, po drugi strani pa statistični podatki izkazujejo zaskrbljujoč trend upadanja zanimanja za delo na Državnem odvetništvu. To avtorica med drugim pripisuje neustrezni sistemski ureditvi, ki je posledica Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) iz leta 2017, ki med zaposlenimi že leta ustvarja nedopustne razlike v pogojih dela. Rešitev vidi v spremembi ZDOdv, ki jo podpira tudi Ministrstvo za pravosodje. Avtorica sklepno poudari, da uspešno državno odvetništvo ni nekaj samoumevnega in da se je za njegovo nadaljnje dobro delovanje vredno boriti – ne le zaradi dosedanjih dobrih rezultatov dela, temveč predvsem zaradi potenciala, ki ga ima stabilno in strokovno močno pravobranilstvo kot gradnik pravosodja, pravne države in mehanizmov demokracije.
Ciril Ribičič, Igor Kaučič, Rok Dacar
Načelo sorazmernosti pri posegih v svobodno gospodarsko pobudo
Avtorji obravnavajo pomen načela in testa sorazmernosti pri posegih v človekove pravice s poudarkom na pravici do svobodne gospodarske pobude. Načelo sorazmernosti določa meje dopustnih omejitev, test sorazmernosti pa zagotavlja metodološki okvir za presojo njihove ustavnosti. Čeprav ga pravni akti omenjajo le bežno, je v sodni praksi (od nemškega Zveznega ustavnega sodišča do Sodišča EU in ESČP) postal ključno merilo presoje. Kritike opozarjajo na nevarnost formalizma in subjektivnosti, toda njegova uporaba omogoča tehtno uravnoteženje javnega interesa s pravicami posameznikov in podjetij. Čeprav je umeščena v poglavje o gospodarskih in socialnih razmerjih, je svobodna gospodarska pobuda v Sloveniji človekova pravica. ESČP varuje gospodarske dejavnosti prek pravice do lastnine in zahteva pravično ravnotežje, Sodišče EU pa sorazmernost razvija kot splošno načelo prava EU, z različno strogostjo presoje glede na področje. Primerjava slovenskih zadev Oklešen in Interzero ponazori, da lahko ureditev, ki je sprejeta brez prehodnih rešitev ali možnosti sodelovanja, posameznikom naloži nesorazmerno breme in je posledično vprašljiva z vidika skladnosti z ustavnimi in evropskimi standardi.
Patrick Vlačič
Pravni vidiki interoperabilnosti ponudnikov storitve elektronske nakladnice
V pomorskem prevozu nastopa veliko deležnikov iz različnih držav, ki prihajajo v stik s ključnim dokumentom v pomorskem prevozu – nakladnico. Glede na to, da gre pri pomorskem prevozu tovora za globalno ekonomijo, je logična posledica, da elektronske storitve izdaje, izključnega nadzora, prenosa in zaključka nakladnice ponuja več ponudnikov iz različnih pravnih okolij. Tako kot pri storitvah mobilne telefonije ali bančnega poslovanja je tudi pri rabi nakladnice pomembno vprašanje interoperabilnosti uporabnikov storitev ponudnikov elektronske nakladnice. Prehajanje nakladnice od enega ponudnika storitve elektronske nakladnice na drugega odpira nekatera tehnična in komercialna, večinoma pa tudi pravna vprašanja. Avtor predstavi trenutno stanje glede interoperabilnosti ponudnikov elektronske nakladnice, odgovarja na nekatere aktualne pravne dileme in postavlja nekatera nova vprašanja.
Vasilka Sancin, Sergeja Hrvatič
Upoštevanje ekonomskih in socialnih pravic migrantov pri sklepanju migracijskih dogovorov med EU in tretjimi državami
Evropska unija (EU) kljub očitnemu staranju lastnega prebivalstva in pomanjkanju delovne sile v svojih državah članicah naraščajoče število migrantov v EU vse bolj obravnava tudi kot varnostno tveganje. Z namenom preprečevati nezakonite vstope na ozemlje EU je sklenila več pravnih in političnih sporazumov s tretjimi državami. Pri tem se med drugim postavlja vprašanje, koliko je ureditev iz teh sporazumov skladna z obveznostmi EU in njenih članic na področju človekovih pravic, zlasti univerzalno priznanih ekonomskih in socialnih pravic. Ta članek se osredotoča na dogovore, sklenjene po letu 2015 s Turčijo, Tunizijo in Mavretanijo, saj se leto 2015 pogosto označuje kot tako imenovani vrhunec migracijske krize v EU, ti dogovori pa so bili v javnosti predvsem z vidika zagotavljanja človekovih pravic najbolj kritizirani. V tem kontekstu avtorici analizirata, ali je EU pri sklepanju teh sporazumov ustrezno upoštevala, da je treba migrantom zagotoviti vsaj minimalni standard spoštovanja univerzalno priznanih ekonomskih in socialnih pravic. Avtorici opozarjata tudi na pristojnosti institucij EU za sklenitev takih mednarodnih pogodb in možnost njihove sodne presoje v EU.
Aleksander Jakobčič
Mediacija – kje smo in kam gremo?
Ob devetnajsti obletnici Društva mediatorjev Slovenije je bila 23. septembra 2025 v Ljubljani v sodelovanju z Društvom mediatorjev Hrvaške organizirana konferenca Mediacija – kje smo in kam gremo? Dogodek je odprl prostor za razpravo o obveznem prvem mediacijskem srečanju, izzivih in priložnostih mediacije v gospodarskih sporih, vlogi odvetnikov ter vplivu novih tehnologij. Z delavnicama o zaupanju in miselnosti mediatorja je konferenca ponudila tudi praktične vpoglede, ki poudarjajo, da je prihodnost mediacije v regiji tesno povezana s strokovnostjo, zaupanjem in pripravljenostjo na spremembe. Konferenca je bila dobro obiskana, saj so prišli poslušalci iz širše regije in iz različnih poklicnih okolij. Organizatorji so združili strokovnost, prijetno druženje ter povezovanje in stkali nove vezi med mednarodno mediatorsko skupnostjo, posebna zahvala pa gre tudi prostovoljcem društva ter Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani in njenim študentom za prostore in pomoč.
Janez Kranjc
Pravo in revolucija
V počastitev stoletnice njenega obstoja je marca 2020 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani potekala tridnevna mednarodna znanstvena konferenca z naslovom Pravo in (r)evolucija 1920–2020. Pretekle izkušnje, prihodnji izzivi. Naslov konference je povzemal naslov prvega predavanja, ki ga je imel na novoustanovljeni fakulteti profesor Leonid Pitamic. Predavatelji, med katerimi je bila večina tujih, so obravnavali različne širše vidike sedanjega pravnega trenutka in problemov, ki jih ta prinaša. Zbornik Law and Revolution, ki so ga uredili Matej Accetto in Katja Škrubej s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani ter profesor Univerze v New Yorku Joseph H. H. Weiler, vsebuje štirinajst razširjenih referatov s konference. Knjiga je lep in dostojen poklon stoletnici delovanja Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Raznolikost tem in temeljitost njihove obravnave mu dajeta trajno vrednost, bralcu pa veliko zanimivega in koristnega branja. Med posebnimi kakovostmi zbornika kot celote je treba omeniti odlični angleški prevod Pitamičevega nastopnega predavanja, na katerega se v svojih prispevkih sklicujejo številni avtorji zbornika. S tem je to odlično besedilo stopilo na svetovni oder idej in pravne misli, hkrati pa je povezalo začetke pravne fakultete z njeno sedanjo vpetostjo v mednarodni prostor.