Navigacija
Portal TFL

Pravnik - številka 3 - 4, letnik 2019

Pravnik

Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.

Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>

Strokovna revija
Zveza društev pravnikov Slovenije, v sodelovanju s Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani
dr. Dragica Wedam Lukić
Boštjan Koritnik
Dean Zagorac
dr. Matej Accetto, dr. Mitja Deisinger, Hinko Jenull, dr. Miha Juhart, dr. Erik Kerševan, Boštjan Koritnik, dr. Janez Kranjc, dr. Marijan Pavčnik, dr. Konrad Plauštajner, dr. Saša Prelič, Mojca Seliškar Toš, dr. Darja Senčur Peček, dr. Alenka Šelih, dr. Mirjam Škrk, dr. Verica Trstenjak, dr. Lojze Ude, dr. Dragica Wedam Lukić
dr. Mihajlo Dika, dr. Katja Franko-Aas, dr. Tatjana Machalová, dr. Miomir Ma- tulović, dr. Ivan Padjen, dr. Joseph (Jože) Straus, dr. Jernej Sekolec, dr. Slobodan Perović, dr. Davor Krapac

Želite dostop do člankov revije?

Brezplačna registracija
Matija Damjan

Matija Damjan

Nova ureditev avtorske in sorodnih pravic na enotnem digitalnem trgu

Direktiva 2019/790 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki jo morajo države članice prenesti v svojo zakonodajo do 7. junija 2021, prilagaja evropski okvir avtorskega prava tehnološkemu napredku in novim načinom uporabe avtorskih del, ki jih omogočajo digitalna tehnologija in globalna komunikacijska omrežja. V ta namen na novo ureja izjeme in omejitve pri avtorskih pravicah za digitalno in čezmejno okolje, prinaša usklajena pravila za izboljšanje praks licenciranja, da bi se zagotovil širši dostop do kreativne vsebine, in uvaja nova pravila, s katerimi naj bi oblikovala dobro delujoč trg za avtorske pravice. Burne javne polemike v času sprejemanja direktive so se osredotočile zlasti na tiste nove rešitve, ki naj bi spletne tehnološke velikane, kot so Facebook, Google in Twitter, primorale k delitvi svojih prihodkov z imetniki avtorskih in sorodnih pravic, kritiki pa menijo, da bodo bolj prizadele navadne uporabnike interneta. V skrajnem primeru lahko nova pravila potisnejo imetnike avtorskih pravic v še večjo odvisnost od velikih internetnih korporacij. Manj pozornosti so bile deležne druge, nedvomno koristne novosti, ki bodo olajšale nekatere načine uporabe del v digitalnem okolju.

Matija Žgur

Matija Žgur

Komu (pravo) zvoni? O pravnem in družbeno-političnem izključevanju nedokumentiranih imigrantov

Avtor preučuje, zakaj so nedokumentirani imigranti posebno ranljiva družbena skupina v državah gostiteljicah. Pri tem izhaja iz trditve, da je osrednji razlog ranljivosti teh posameznikov nezakonitost njihovega bivanja na ozemlju določene države. Slednja prevzema vlogo vse zaznamujočega pravnega statusa, ki nedokumentirane imigrante med drugim izpostavlja visoki meri arbitrarnosti v stikih s terenskimi uradniki države gostiteljice. Polega tega je družbeno okolje, v katerega prihajajo, pogosto nasičeno z lažnimi trditvami o njihovih namenih, načrtnim ustvarjanjem negativnih stereotipov in vsesplošnim stra- šenjem pred tujci. Tako avtor trdi, da arbitrarnost kot mehanizem pravnega izključevanja nedokumentiranih imigrantov pogosto dopolnjujejo in krepijo mehanizmi družbeno-političnega izključevanja. Namen tega prispevka je tako preučiti značilnosti pravnega in družbeno-političnega izključevanja, še zlasti pa pokazati, kako se ti mehanizmi medsebojno dopolnjujejo. Tako avtor združuje pravnofilozofsko analizo relevantnih pravnih pojavov z bolj sociolo- ško-politološko usmerjenim preučevanjem jezikovnih praks, ki se v nekaterih okoljih oblikujejo v povezavi z nedokumentiranimi imigranti. Na koncu na primeru izbrisanih preizkusi teze in metodološki pristop iz prvega dela. Sklene z ugotovitvijo, da je izključevanje nedokumentiranih imigrantov kompleksen pravni in družbeno-politični pojav.

Jaka Cepec

Jaka Cepec

Nagrade stečajnih upraviteljev kot sredstvo za doseganje ex post učinkovitosti insolvenčnih postopkov

Članek obravnava vprašanje vpliva nagrajevanja stečajnih upraviteljev na ex post učinkovitost insolvenčnih postopkov. Čeprav gre za zelo pomembno temo insolvenčnega prava, je o tem v literaturi napisanega zelo malo. Avtor v članku upravitelje obravnava kot agente upnikov (principala) in preučuje možnosti, kako z nagradami motivirati upravitelje, da delujejo v skladu z željami upnikov. Pri tem avtor zaključuje, da bi se morali v skladu z razumskim pristopom zavzemati za take modele nagrajevanja, ki bi upravitelje motivirali, da čim bolje unovčijo premoženje dolžnika in da postopek vodijo s čim manjšimi stroški. Analiza stroškov stečajnih postopkov in nagrad stečajnih upraviteljev nakazuje na to, da so stroški postopkov v povprečju in v mediani bistveno previsoki, nagrade upraviteljev pa so po regresijski analizi statistično značilno odvisne predvsem od višine stečajne mase, ugotovljenega premoženja v otvoritvenem poročilu in poplačila upnikov. Podatki hkrati dokazujejo, da so slovenski upravitelji tako v absolutnih zneskih kot tudi v odstotkih od stečajne mase plačani manj kot njihovi kolegi v primerjanih državah. V sklepu avtor poudari, da veljavni sistem nagrajevanja upraviteljev v stečajnih postopkih nad pravnimi osebami temelji na treh merilih, ki pa glede na postavljene cilje nagrajevanja niso optimalni in upraviteljem ponujajo napačne spodbude.

Mitja Stefancic

Mitja Stefancic

Likvidacija finančne družbe KB1909: genealogija krize in morebitne posledice

Zamejska finančna družba KB1909, pravna naslednica goriške Kmečke banke, je zašla v hudo krizo. Še do pred nekaj leti je holding štel več kot trideset vključenih in povezanih poslovnih družb. Podjetja so poslovala zlasti na območju Furlanije – Julijske krajine in Slovenije, prisotna pa so bila tudi na trgih Srednje in Jugovzhodne Evrope. Izrazita kriza, nekaj napačnih investicij, rast skupine z zadolževanjem, zaostritve v odnosih z bankami upnicami, napake pri upravljanju odvisnih družb – vsi ti dejavniki so prispevali svoj delež k nastanku težko obvladljivega položaja, v katerega je zašla družba KB1909. Novembra 2017 so delničarji večinsko privolili v začetek likvidacije. S postopkom likvidacije si goriška družba prizadeva doseči dogovor z upniki glede ustreznega načina prestrukturiranja dolgov. Na obzorju so tri možne alternative: postopna likvidacija družbe, preklic likvidacije, prisilni stečaj. Kriza finančnega holdinga KB1909 ne bo brez posledic za slovensko skupnost v Italiji, ki se je morala v prejšnjih desetletjih že sprijazniti s propadi Tržaške kreditne banke in goriške Kmečke banke.

Karmen Lutman

Karmen Lutman

Stanko Lapajne, utemeljitelj mednarodnega zasebnega prava na Slovenskem in njegov prispevek k razvoju civilnega prava

Ob stoti obletnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani se spominjamo njene bogate zgodovine in velikih osebnosti, med katere nedvomno spada tudi prof. dr. Stanko Lapajne. Na Pravni fakulteti je ob njeni ustanovitvi poučeval civilno, mednarodno zasebno in kazensko pravo ter utrl pot nadaljnjemu delovanju Katedre za civilno pravo. S svojim delom je pomembno prispeval k razvoju jugoslovanskega civilnega prava, na področju mednarodnega zasebnega prava pa velja za utemeljitelja te pravne panoge pri nas. V prispevku sta predstavljena njegova življenjska in poklicna pot ter delo na področju civilnega in mednarodnega zasebnega prava.

Petra Lamovec Hren

Petra Lamovec Hren

60-letnica Evropskega sodišča za človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) letos praznuje 60 let od začetka svojega delovanja, ko je bilo ustanovljeno leta 1959 na podlagi Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Temu jubileju primerno je bil aprila 2019 na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani organiziran posvet, pri katerem so sodelovali gostje iz najvišjih državnih institucij in drugi pravni strokovnjaki. Poudarek dogodka je bil na temo varstva človekovih pravic, vladavine prava in skrbi za spoštovanje sodnih odločitev. Države članice morajo spoštovati sodne odločitve ESČP, saj ta izbira ni prepuščena njihovi arbitrarni presoji, čeprav so pred sodiščem zagovarjali nasprotno stališče. Slovenija se tega zaveda, zato ima sprejete številne ukrepe, s katerimi zagotavlja seznanjenost sodnikov z evropsko sodno prakso prek različnih izobraževanj, komunikacijskih kanalov in prevajanja sodnih odločb v slovenski jezik. Bistvo tega je ohranjati zaupanje javnosti v sodstvo in zavedanje o pomenu človekovih pravic. Vendar pa je po drugi strani lahko problematično število zadev, ki jih ESČP prejme v obravnavo, in njihova strokovna obravnava. Na začetku delovanja je bila ESČP vsaka nova zadeva izziv, danes pa je izziv obvladovanje pripada. Število zadev je v zadnjih dvajsetih letih zelo hitro naraščalo in izkazuje neverjetno delo, ki ga opravi 47 sodnikov in drugih članov osebja.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window