Pravnik - številka 9 - 10, letnik 2025
Revija Pravnik je leta 1946 (kot 1. letnik) začela izhajati kot revija Ljudski pravnik, ki se je leta 1953 preimenovala v Pravnik; od 1. januarja 1965, po združitvi z revijo Javna uprava, izhaja Pravnik kot revija za pravno teorijo in prakso, maja 2015 pa je postala tudi naslednik revije Slovenian Law Review, ki jo je Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani izdajala od leta 2004.
Dostop do revije in arhiva od leta 2015 dalje je za vse naročnike paketov LEX in TAX-FIN-LEX brezplačen. Več o naročniških paketih >>
Želite dostop do člankov revije?
Brezplačna registracija
Živa Blaževič
Razumljivost v pravu
Prispevek obravnava jezik kot orodje prava in poudarja pomen razumljivih pravnih predpisov v kontekstu demokracije, pravne varnosti in avtonomije posameznika. Vprašanje, kako zagotoviti državljanom čim bolj razumljive pravne predpise, je bilo aktualno skozi različna obdobja zgodovine in je še danes, saj številne države sprejemajo zakonske reforme in pobude, ki spodbujajo uporabo tako imenovanega preprostega jezika (angl. plain language) v pravnih besedilih. Nadalje prispevek predstavlja dognanja jezikoslovja oziroma kognitivne psihologije na področju raziskovanja razumevanja in razumljivosti, pri čemer je bistvena ugotovitev, da sta pojma subjektivna in relativna glede na razumevalca, katerega predznanje, motivacija in kognitivne zmožnosti bistveno vplivajo nanje. Podrobnejša analiza pa pokaže, da imata pojma zaradi dvojne funkcije jezika pravnih predpisov v okviru prava drugačno naravo. Zaradi heterogenosti množice pravnih naslovnikov, subjektivne (relativne) narave razumljivosti ter razumevanja in strokovne narave pravnih predpisov pogosto ni mogoče poenostaviti, ne da bi pri tem tvegali izkrivljanje pomena norme. Avtorica se zavzema za uravnotežen pristop: izboljšanje površinske ravni besedila, kjer je to mogoče, vključevanje pravnih oziroma upravnih vsebin v izobraževanje, usposabljanje javnih uslužbencev za sporazumevanje z laiki ter uporabo digitalnih orodij in umetne inteligence za izboljšanje dostopa in razumevanja.
Peter Merc
Tokenizacija ekonomskih pravic, vezanih na nepremičnine: pravni vidiki in analiza primera
Tokenizacija (angl. tokenization) je postopek, v katerem se izdajo prenosljivi digitalni žetoni, na katere izdajatelj veže pravice, vezane na realna sredstva. Ti žetoni se izdajo z uporabo tehnologije veriženja podatkovnih blokov (angl. blockchain). Žeton predstavlja izvršljivo pravico imetnika do osnovnega sredstva. V modelu tokenizacije, kot je opisan v prispevku, imetniki žetonov nimajo stvarnopravnega položaja na nepremičnini. Namesto tega imajo pogodbeno zagotovljeno pravico do ekonomskih pravic. Primer take pravice je pravica do dela prihodkov, ki jih ustvari tokenizirana nepremičnina, na primer iz naslova najemnine v primeru kratko- ali dolgoročnega oddajanja. Z vidika imetnikov žetonov je največje tveganje tako imenovano dvojno razpolaganje lastnika nepremičnine. Gre za primer, ko bi lastnik nepremičnino prodal potem, ko bi tokeniziral ekonomske pravice, pri tem pa ne bi uredil prenosa obveznosti, ki izhajajo iz žetonov, na novega lastnika nepremičnine. To tveganje odpravlja hipoteka na nepremičnini, ki je eden od ključnih instrumentov opisanega modela tokenizacije. Prispevek obravnava tri raziskovalna vprašanja: (1.) ali opisani model tokenizacije vzpostavlja minimalno regulatorno breme za vse deležnike,(2.) ali žetoni kvalificirajo kot finančni instrumenti po MiFID-2 ali kot kriptosredstva po uredbi MiCA in (3.) če se klasificirajo kot kriptosredstva, v katero kategorijo kriptosredstev spadajo taki žetoni. V prispevku opisani model tokenizacije je bil v Sloveniji prvič izveden leta 2024. Tokenizacija ekonomskih pravic na nepremičnini prinaša več prednosti za vse deležnike. Drobitev ekonomskih pravic brez spremembe lastništva nepremičnine omogoča večjo dostopnost (demokratizacijo) naložb v nepremičnine. Iz nelikvidnega sredstva, kot je naložba v nepremičnino, tokenizacija ustvari nov razred sredstev, ki je ob predpostavki obstoja sekundarnega trga bistveno bolj likviden. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov pa glede na svojo zasnovo omogoča večjo transparentnost in sledljivost pravic ter avtomatizacijo izplačil in pogodbenih pogojev (pametne pogodbe).
Vid Žepič
Specimen eruditionis temporis sui: kranjski jurist Martin Pegius (1519−1592)
Članek obravnava najnovejša spoznanja o življenjski poti in opusu najbolj znanega novoveškega pravnika, ki je izviral z današnjega slovenskega ozemlja, Martina Pegija (1519–1592). V Polhovem Gradcu na Kranjskem rojeni Pegij je po pridobitvi doktorskega naziva v Ingolstadtu zasedal funkcije pisarja, pozneje pa tudi svetovalca in konzistorialnega prisednika. V času službovanja pri salzburški nadškofiji je napisal številna strokovna dela. V tem prispevku podrobno prikazujemo Pegijeve spise o retraktni pravici, pravu in privilegijih dot, služnosti mestnih in kmečkih dednih zemljišč, dednem zakupu, dražbenem pravu, Poskuse pravnih mnenj ter delni prevod Justinijanovega kodeksa, pa tudi Pegiju zgolj pripisan spis o pasjem, golobjem in kokošjem pravu. Posebnega pomena so tudi njegova nepravna dela s področja govorništva (O tropih in figurah), astrologije (Knjiga o urah rojstva) in zdravilstva (Knjiga o zeliščih). Po zatonu kariere, ki je sledil obtožbam izdaje tajnih podatkov in čarovništva, je zadnjih deset let svojega življenja preživel v jetništvu na salzburškem gradu. Pegijeva dela so tiskali in jih v pravni praksi uporabljali vse do konca 18. stoletja, nato pa je njegovo ime utonilo v pozabo. Danes ga lahko zaradi odločitve, da pravna dela piše v domačem nemškem jeziku namesto v tedaj prevladujoči latinščini, štejemo za enega od soutemeljiteljev nemške pravne terminologije.
Andrej Špenga
Od papirja do krožnika – preživijo kakovostna živila sito javnih naročil?
Prispevek je poročilo oziroma komentar ob izvedbi dogodka Dnevi javnih naročil 2025, ki jih je 2. in 3. oktobra v Portorožu organizirala Agencija za management. Priprava kakovostnega javnega naročila, ki učinkovito vključuje lokalna, ekološka in visokokakovostna živila, je temelj za izboljšanje kakovosti obrokov v javnih zavodih. V javnih zavodih sicer že obstajajo številne dobre prakse, vendar je nujno te prakse in znanje prenesti na sistemsko raven. Za resnično učinkovito in odgovorno javno naročanje je potrebno meddisciplinarno sodelovanje – pravnikov, javnih naročnikov, ekonomistov, strokovnjakov za prehrano in predstavnikov pridelovalcev. Potrebne so rešitve, ki bodo omogočile, da zakonodajni okvir podpre strateške cilje kakovosti, ne da bi jih administrativno oviral. Zato je zelo pomembno, da na vseh področjih javnega naročanja skupaj poiščemo rešitve, ki bodo omogočile učinkovitejše in odgovorno javno naročanje. V tej luči je avtor bralce povabil tudi na naslednjo, 26. konferenco Dnevi javnih naročil, ki bo 9. in 10. aprila 2026 v kongresnem centru Hotela Slovenija v Portorožu.
Marta Bon
Več športa, manj zaslona: priporočila za uporabo zaslonov pri mladih športnikih
Oddelek za šport Mestne občine Ljubljana (MOL) je v letu 2024 izdal priročnik Več športa, manj zaslona: priporočila za uporabo zaslonov pri mladih športnikih, ki je plod sodelovanja športnih strokovnjakov, zaposlenih na MOL in strokovnjakov zavoda Logout. Sodelovalo je več kot deset piscev, v fokusnih skupinah pa veliko uveljavljenih športnikov in trenerjev MOL. V priporočniku so predstavljene znanstvene raziskave o negativnih učinkih na duševno zdravje, v glavnem delu pa priporočila iz različnih podočij, kot so časovna in prostorska priporočila v športnih društvih, ohranjanje dostojanstva, medsebojnega spoštovanja in duševnega zdravja, varovanje zasebnosti in medijska izpostavljenost ter ravnanja v primeru medvrstniškega nasilja. Vsako priporočilo je osvetljeno iz vidika športnika, trenerja in staršev. Bistveno je vzdrževati spoštljive odnose tudi na tem področju.