STA novice / Parlamentarni odbor prikimal resoluciji o programu varstva okolja

Program varstva okolja za obdobje do 2030 opredeljuje tri stebre: varovanje, ohranjanje in izboljševanje naravnega kapitala, nizkoogljična družba, ki učinkovito ravna z viri, ter okoljska tveganja, od katerih program med drugim izpostavlja degradirana območja, hrup, biološko varnost, ravnanje s kemikalijami, obremenjevanje okolja z elektromagnetnim poljem, svetlobno onesnaževanje okolja in prilagajanje podnebnim spremembam.

Maver je med okoljskimi izzivi, povezanimi s tradicionalnim pojmovanjem varstva okolja, izpostavil še vsakoletno kratkotrajno poslabšanje kakovosti zraka na določenih območjih, ravnanje z odpadki in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Podčrtal pa je tudi potrebo po zagotavljanju finančnih in kadrovskih virov za izvajanje predvidenih ukrepov. Nujno bo razumevanje prepletenosti okolja z družbenimi in gospodarskimi procesi ter usklajevanje ukrepov vseh sektorjev. Spremeniti bomo morali prehranski, mobilnostni, energetski in bivanjski sistem, je dodal državni sekretar.

Člani odbora so večinoma poudarili pomen varstva okolja, ministrstvu za okolje in prostor so priznavali tudi, da je program za prihodnje desetletje zelo težko pripraviti. So bili pa tudi kritični, predvsem v smislu, da je program premalo konkreten, saj ne določa niti ukrepov niti virov financiranja zanje.

"Resolucija je vsebinsko šibka s slabo definiranimi cilji in ukrepi ter tako neprimerna za strategijo Slovenije na področju varstva okolja," je bila kritična poslanka NSi Tadeja Šuštar. "Ta resolucija je dobro sestavljena in zastavljena, me pa moti, ker ni konkretnih ukrepov, ampak so v njej samo cilji," se je strinjal Dušan Šiško (SNS).

"Dokument ima v redu izhodišča in podaja prave ugotovitve - od tega, da bo treba temeljito preoblikovati naš način gospodarjenja, do tega, da za nekajkrat presegamo planetarne zmožnosti. Pokaže tudi na največji obstoječi problem glede onesnaževanja, ki je v sektorjih, ki izrabljajo fosilna goriva. A ko se sprehodimo čez konkretne stvari, od biotske raznovrstnosti, izboljšanja rabe tal, izboljšanja kakovosti zraka, nizkoogljične družbe, sanacije do okoljskih tveganj, vidimo, da je teh sto strani precej nedefiniranih, pušča vse v zraku oz. prelaga v druge dokumente," je izpostavil Luka Mesec (Levica).

Maver je poslancem pojasnil, da je resolucija strateški in krovni dokument, ki pripravlja splošne usmeritve in cilje. Kako bomo te cilje dosegli, pa bodo za posamična področja opredelili drugi dokumenti in načrti. "Tudi ko gradiš hišo, najprej postaviš ogrodje in temelje, nato pa začneš graditi," jim je dejal.

Razprava je izpostavila tudi številne aktualne okoljske težave v Sloveniji, kot so ravnanje z odpadki, komunalno blato, urejanje vodotokov, dimnikarske storitve, kmetovanje na zaščitenih območjih in umeščanje energetskih objektov v prostor. "Po različnih slovenskih občinah danes hodijo investitorji z milijoni, ki bi želeli investirati v obnovljive vire, pristojni pa jim ne znajo povedati, kje lahko postavijo vetrne elektrarne. Področje umeščanja v prostor za obnovljive vire potrebuje spremembe," je opozoril Bojan Podkrajšek (SDS).

Med drugim se je več članov odbora zavzelo za vzpostavitev sodobne sežigalnice. Generalna direktorica direktorata za okolje na okoljskemu ministrstvu Tanja Bolte je poudarila, da bo delovna skupina še ta mesec s predstavniki zainteresiranih občin prečesala posamične projekte, "da vidimo, do katere faze so projekti pripravljeni oz. kje vidijo pomanjkljivosti". Znova pa je podčrtala, da zakon govori o javni gospodarski službi oz. da mora tako dejavnost vzpostaviti država.

Boltetova je med drugim napovedala tudi spremembe dimnikarske zakonodaje. "Šli smo čez vse pripombe in pobude. Skušali bomo spremeniti določene sistemske pomanjkljivosti in dopolniti zakon," je dejala.

Da bo nujno "vzpostaviti most, medsebojno zaupanje in medsebojno razumevanje" med gospodarstvom in varovanjem okolja, je menil Gregor Perič (SMC). "Gospodarstvo mora biti partner, videti ga moramo kot nekoga, ki tudi veliko prispeva v proračun z vidika sredstev, da se lahko izvajajo določeni ukrepi. Seveda pa mora imeti gospodarstvo, če govorimo v smislu krožnega gospodarstva, predvidljivo okolje in sem prepričan, da se bo prilagodilo, saj se zaveda, da varovanje okolja pomeni primerjalno prednost ter lažje in boljše poslovanje," je dodal.