STA novice / Predlog novele kazenskega zakonika za daljši rok zastaranja zadev po razveljavitvi sodbe

V zadnjih letih je v Sloveniji odmevalo več primerov, ki so po razveljavitvi prvega sojenja zastarali še preden bi lahko sodišče znova razsodilo. Kazenski zakonik namreč trenutno predvideva dveletni zastaralni rok, kadar je pravnomočna sodba v postopku za uveljavitev izrednega pravnega sredstva razveljavljena. Tako na Okrožnem sodišču v Ljubljani "hitijo" s tretjim sojenjem Milku Noviču zaradi očitkov, da je umoril nekdanjega direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika, zadeva je namreč po razveljavitvi tik pred zastaranjem.

V preteklosti je bila pod vprašajem zadeva Istrabenz, v kateri je bil nekdanji prvi mož družbe Igor Bavčar leta 2017 le tri tedne pred zastaranjem pravnomočno obsojen na zaporno kazen zaradi preprodaje delnic Istrabenza. Leta 2017 pa je dokončno zastarala zadeva Patria, v kateri je bil sedanji premier Janez Janša obdolžen sprejemanja obljube daril za nezakonito posredovanje v postopku izbora in nakupa finskih osemkolesnih oklepnikov Patria. Odločitev o zastaranju je tedaj potrdilo tudi vrhovno sodišče, ko je zavrnilo zahtevo Janše za varstvo zakonitosti, ki jo je ta vložil zaradi odločitve ljubljanskega okrajnega sodišča o zavrženju zadeve Patria zaradi zastaranja.

Ob vsakem takem odmevnejšem primeru so letele kritike na dveletni rok, ker da je prekratek. Ministrstvo za pravosodje tako zdaj s predlogom novele kazenskega zakonika rok za novo sojenje po razveljavitvi sodbe v postopku z izrednim pravnim sredstvom oz. z ustavno pritožbo določa na pet let od razveljavitve pravnomočne sodbe.

V zadnjih letih se je ob povečanem pritisku nezakonitih migrantov za vstop v Evropo povečalo tudi število primerov kaznivih dejanj prevažanja migrantov. Ob tem se je izkazalo, da je sedanja opredelitev tega kaznivega dejanja pomanjkljiva. Tako ministrstvo 308. člen kazenskega zakonika med drugim dopolnjuje s tem, da bi kaznivo dejanje postalo tudi prevažanje ilegalcev po ozemlju države, ne le čez mejo, ter da bi kaznivi postali tudi taki načini prevoza migrantov, ki ogrožajo zdravje in življenje ljudi.

Največ pozornosti pa je vsekakor požel predlog sprememb definicije posilstva. Po nekaj sodbah sodišč, ki so zelo ozko obravnavala spolno nasilje ali v sodbah celo opravičevala storilca, je v delu javnosti zelo narasel pritisk za spremembo definicije posilstva. Po sedanji definiciji se neko spolno dejanje lahko šteje za posilstvo le, če storilec uporabi silo, da pride do spolnega dejanja.

Nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z žrtvami nasilja, se zavzemajo, da bi Slovenija uzakonila t. i. model soglasja, po katerem se za posilstvo šteje vsako dejanje, h kateremu žrtev ni dala soglasja. V času ministrovanja Andreje Katič je sicer izgledalo, da bo ministrstvo stopilo naproti tem pobudam, a se je sedanja ministrica Lilijana Kozlovič odločila za drugačno pot. Predlog novele vsebuje model veta, s čemer je ministrstvo bolj prisluhnilo mnenju tožilske stroke.