STA novice / ZSSS in Pergam za višji dvig minimalne plače (dopolnjeno)
sreda, 5.1.2022
Ljubljana, 05. januarja (STA) - Dvig minimalne plače, ki bo po predlogu ministra za delo predvidoma 4,9-odstoten, bi moral biti po mnenju Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) višji. Enako menijo tudi v Pergamu, kjer tako kot v ZSSS opozarjajo, da bi se lahko pri tem upoštevali tudi drugi makroekonomski kazalci, ne le rast cen življenjskih potrebščin.
Socialni partnerji so na današnjem drugem krogu posvetovanja socialnih partnerjev o višini minimalne plače v letu 2022 po pojasnilih predsednice ZSSS Lidije Jerkič predstavili vsak svoje argumente, pri čemer "kot običajno do soglasja ni prišlo". Kot je povedala za STA, so predlagali 10,65-odstotno zvišanje.
Minister za delo Janez Cigler Kralj je po posvetu s socialnimi partnerji sporočil, da bo uskladitev minimalne plače za leto 2022 enaka višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu. Zvišala se bo torej predvidoma za 4,9 odstotka na 1074,43 evra bruto.
Sindikalna stran je na posvetu po Jerkičevih navedbah izrazila prepričanje, da bi poleg obvezne uskladitve, ki jo določa že zakon z rastjo življenjskih stroškov, rast minimalne plače morala odražati tudi ostale pogoje, od gospodarske rasti, realne rasti plač do padca brezposelnosti in zlasti podražitev, s katerimi se soočamo v zadnjem času. Sindikalni predlog je bil povečanje na 1133,35 evra ali za 10,65 odstotka.
"V ZSSS smo mnenja, da bi moral biti dvig višji tudi zato, ker znesek minimalne plače temelji na izračunanih minimalnih stroških iz leta 2016, v vmesnem obdobju pa je prišlo do njihovega občutnega povečanja. Kljub večkratnim opozorilom z naše strani do novega izračuna ne pride," je poudarila.
Ko bo nov izračun narejen, bo skok minimalne plače ponovno visok, čemur pa bi se po njenem mnenju "lahko v januarju ob dobrih pogojih poslovanja izognili". "Pri določanju višine minimalne plače se je nujno zavedati, da minimalna plača ni določena za zaščito gospodarstva, temveč pomeni najnižjo še pravično plačilo za delo, varuje torej najbolj slabo plačane delavce," je dodala.
Sindikati so ministru predlagali, da opravi dodaten premislek in minimalno plačo dvigne upoštevaje ne le rasti življenjskih potrebščin, temveč tudi gospodarske rasti, rasti plač in izrazitega padanja brezposelnosti, je še dejala Jerkičeva in dodala, da bi morale po njihovem mnenju sicer dodatno rasti vse plače, ne le minimalna.
S strani ministra predlagani dvig minimalne plače v višini rasti cen življenjskih potrebščin v lanskem letu je po zakonu najnižja možna uskladitev, pa je za STA dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek. Glede na makroekonomske kazalce, ki se lahko upoštevajo pri določitvi minimalne plače, denimo gospodarsko rast, stopnjo zaposlenosti in brezposelnosti ter rast plač, bi bil lahko dvig minimalne plače po njegovem mnenju višji.
"Nenazadnje bi bilo to smiselno tudi glede na dejstvo, da bodo v letu 2023 ponovno izračunani minimalni življenjski stroški. In v izogib kakšnemu večjemu skoku, ki se utegne zgoditi tudi zaradi inflacije, ki smo ji priča, bi bilo smiselno uskladiti oz. določiti minimalno plačo v višjem znesku, kot se je za to odločil minister," je še dejal Počivavšek, ki tako kot Jerkičeva meni, da bi bilo treba nasloviti tudi vprašanje ostalih plač.
Zadnje novice
-
Bruselj označil WhatsApp za zelo veliko spletno platformo
26.1.2026 -
Ustavno sodišče zavrglo pobudo civilne iniciative glede vetrne elektrarne Ojstrica
26.1.2026 -
Razlastitve lovskih družin niso bile v neskladju z ustavo
26.1.2026 -
Podpisan aneks h kolektivni pogodbi za kulturo
26.1.2026 -
Bruselj zaradi spolno eksplicitnih vsebin v preiskavo omrežja X (dopolnjeno)
26.1.2026 -
SDT glede ovadb poslancev NSi čaka na razjasnitev vprašanja poslanske imunitete
26.1.2026 -
Svet EU uradno potrdil popolno prepoved uvoza ruskega plina
26.1.2026 -
KGZS ob ustavni presoji zakona o zaščiti živali izpostavlja potrebo po izvedljivih rešitvah
26.1.2026 -
Javni sektor pred prvim izplačilom delovne uspešnosti po novem (ozadje)
26.1.2026 -
Poslanci devetega sklica DZ doslej na 164 sejah sprejeli 427 zakonov (I) (tema)
26.1.2026 -
Iztekajoči se sklic DZ postregel z več rekordi pri delu poslancev zadnjih let (II) (tabela)
26.1.2026 -
V končnici mandata več pripravljenosti na politični dogovor glede kadrovskih vprašanj (ozadje)
25.1.2026