STA novice / Odbor DZ za reševanje pomanjkanja delovne sile z upokojenci

Upokojenci bodo tako lahko po predlogu v koledarskem mesecu opravili največ 90 ur začasnega ali občasnega dela oz. tudi največ 120 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat v koledarskem letu. Ob tem seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu ne bo smel preseči 1080 ur, je dejala državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič.

Po zdaj veljavnem zakonu medtem lahko upokojenec začasno ali občasno delo opravlja v obsegu največ 60 ur v koledarskem mesecu, pri čemer neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji koledarski mesec. Zdaj veljavna zakonodaja upokojencem omogoča delo tudi največ 90 ur v koledarskem mesecu, in sicer trikrat v koledarskem letu. Pri tem seštevek ur opravljenega začasnega in občasnega dela v koledarskem letu ne sme preseči 720 ur.

Predstavniki Trgovinske zbornice Slovenije in Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije so predlog pozdravili, v sindikalnih vrstah pa so bili kritični. Predlog bi morali obravnavati v socialnem dialogu, sta opomnila Jakob Počivavšek iz Pergama in Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.

Po Zorkovih besedah se bojijo, da bo začasnost ukrepa postala trajnost. Kot je dejal, so omejitve v veljavni zakonodaji podane prav zato, da upokojenci ne bi predstavljali nelojalne konkurence. A kot je predlog zastavljen zdaj, je namen ministrstva narediti konkurenco zaposlenim delavcem, je izpostavil.

V razpravi članov odbora je Primož Siter iz Levice dejal, da razume, da si nekateri upokojenci želijo delati iz veselja do dela, a večina se jih odloči za dodatno delo zaradi nizkih pokojnin. Predlog po njegovi oceni ne rešuje socialne ogroženosti upokojencev, ampak jim ponuja le, da kljub 40 letom dela in izčrpanosti delajo še naprej.

S sklepom, ki so ga predlagali v Levici, bi bilo upokojensko delo ovrednoteno tako kot študentsko delo, pri katerem urna postavka zdaj znaša 6,17 evra bruto. Vendar pa odbor ni sprejel predlaganega sklepa.

Državna sekretarka Ribičeva se je strinjala, da urna postavka za delo upokojencev ne sme biti nižja od urne postavke za študentsko delo, vendar pa je treba to urediti sistemsko in ne v interventnem zakonu, je pojasnila.

Tadeja Šuštar Zalar iz NSi je ob Siterjevi razpravi opomnila, da predlog nikogar ne sili k delu. Pač pa v razmerah, ko primanjkuje delavcev, omogoča delo tistim upokojencem, ki želijo delati.

Poslanec SDS Marijan Pojbič je podprl njene navedbe, Siterjevo navajanje pa ocenil kot zavajanje. Mojca Žnidarič (Konkretno) je prav tako posvarila pred zavajanjem, medtem ko si vlada prizadeva za reševanje težav zaradi premalo delovne sile.

Predlogu so bili naklonjeni tudi nekateri v opoziciji. Kdor med starejšimi hoče delati, naj dela, meni Vojko Starović iz SAB. Matjaž Han iz SD pa je ocenil, da predlog omogoča dovolj delovne sile tam, kjer je zaradi posledic epidemije primanjkuje.

V SD in LMŠ so sicer želeli z dopolnilom doseči, da bi interventni ukrep trajal do 30. junija, potem pa bi se lahko podaljšal. Vendar dopolnilo ni bilo sprejeto.

Po besedah poslanke LMŠ Andreje Zabret pa ukrep prihaja prepozno. Največje težave so bile decembra in januarja, zdaj pa se peti val epidemije že končuje, je dejala. Poleg tega je bila kritična, ker je bil predlog vložen brez socialnega dialoga, čeprav posega na trg dela.

Podobnega mnenja so bili nepovezani poslanci. Vlada se ni niti potrudila, da bi šla naproti deležnikom, je izpostavila Janja Sluga. Sicer pa epidemija zdaj pojenjuje, karantene se ukinjajo, tako da želi predlog po njenem mnenju reševati problem s pomanjkanjem delovne sile na dolgi rok, ne pa v povezavi z epidemijo.