STA novice / Leto pred evropskimi volitvami še precej neznank (tema)

Naslednje volitve v Evropski parlament bi morale v skladu z evropsko zakonodajo potekati med 6. in 9. junijem 2024. Datum morajo potrditi države članice, vendar pa zaenkrat še niso uspele najti soglasja. Portugalska namreč temu datumu zaradi državnega praznika, ki ga obeležuje 10. junija, nasprotuje, za druge članice pa je odmik od avtomatično določenega datuma vprašljiv, navajajo viri pri EU.

Volitve in priprave nanje bodo po pričakovanjih v vsakem primeru zaznamovali ruska agresija na Ukrajino, korupcijska afera Katargate, pa tudi okrevanje EU po pandemiji covida-19, ki je močno zaznamovala trenutni mandat Evropskega parlamenta.

Podpora Ukrajini v njenem boju z rusko agresijo je na primer eden od odločilnih dejavnikov pri povezovanju političnih strank na evropski desnici. Vodja najmočnejše evropske politične družine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber to poleg proevropske drže in spoštovanja vladavine prava določa kot enega od pogojev za povezovanje s strankami iz skrajno desne politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR).

Povezovanje, ki bo ključno predvsem po volitvah pri potrjevanju članov Evropske komisije in kasneje tudi pri delovanju samega parlamenta, bi bilo tako po mnenju virov pri EPP možno predvsem s stranko Bratje Italije italijanske premierke Giorgie Meloni in Demokratsko državljansko stranko (ODS) češkega premierja Petra Fiale.

Pri tem se sicer postavlja vprašanje, ali bo to zadoščalo za oblikovanje politične skupine v Evropskem parlamentu, za kar je potrebnih najmanj 23 poslancev iz sedmih različnih držav.

Pogovori o povezovanju oziroma sodelovanju na volitvah prav tako potekajo znotraj liberalnega bloka, v katerega sodi tudi slovenska vladajoča stranka Svoboda, ki pa se vsaj zaenkrat ni včlanila v nobeno evropsko stranko.

Predsednik Svobode Robert Golob se je sicer lani poleti pridružil predlogu francoskega predsednika Emmanuela Macrona za oblikovanje novega sredinskega zavezništva v evropski politiki. Ob robu vrha EU konec marca je Golob dejal, da je Svoboda že del širše skupine Renew, o nadaljnjem povezovanju pa se bodo v stranki odločali po poletju.

Kot so povedali viri v Renew, je najverjetneje, da bo liberalni blok na volitvah nastopil s skupno platformo. V njej naj bi sodelovali Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo (Alde), Evropska demokratska stranka (EDP) in posamezne nacionalne stranke, kot je Svoboda.

Prve priprave na volitve potekajo tudi že v skupini socialistov in demokratov (S&D), ki v Evropskem parlamentu zastopa Stranko evropskih socialistov (PES). Ta bo jeseni imela redni kongres, do katerega bo več znanega o njihovem volilnem programu, pa tudi glede kandidatov za vodilnega kandidata oz. kandidatko, pravijo viri v S&D.

To skupino je sicer močno pretresla afera Katargate, v okviru katere naj bi evroposlanci od Katarja, pa tudi Maroka v zameno za vplivanje na politične odločitve in izjave prejemali velike vsote denarja. Osrednja osumljenka je nekdanja podpredsednica parlamenta iz vrst S&D Eva Kaili, ki so jo odstavili s položaja, politična skupina pa jo je izključila iz svojih vrst.

Kot menijo viri v S&D, je imela afera zaenkrat omejen vpliv na podobo celotne skupine, ki je zaostrila notranja pravila na področju boja proti korupciji. So pa pripravljeni na to, da bo to pogosta tema predvolilnih soočenj.

Med odprtimi vprašanji je poleg povezovanja strank na ravni EU še, ali bodo voditelji držav članic pri dogovarjanju o predsedniku oziroma predsednici Evropske komisije upoštevali koncept t. i. spitzenkandidatov, ki pomeni, da bi moral predsednik komisije postati vodilni kandidat zmagovalke evropskih volitev.

Po volitvah pred štirimi leti tega niso upoštevali, saj je predsednica komisije postala nekdanja nemška obrambna ministrica Ursula von der Leyen, in ne vodilni kandidat EPP Manfred Weber.

Von der Leyen se glede ponovne kandidature še ni odločila, bi pa imela pri tem močno podporo v Nemčiji, saj bi jo podprla tudi vlada pod vodstvom socialdemokratov Olafa Scholza. Obenem jo podpira konservativna unija CDU/CSU, iz katere izhaja sama.

Kot navajajo viri v EPP, se mesto vodilne kandidatke po vsej verjetnosti obeta aktualni predsednici komisije, kot možna spitzenkandidatka pa se omenja še predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola.

V S&D oz. PES medtem o vodilnih kandidatih še ne želijo govoriti. Leta 2019 jo je zastopal zdajšnji podpredsednik komisije Frans Timmermans, pri čemer pa socialisti, katerih član je, na Nizozemskem niso del vladajoče koalicije. Tako se postavlja vprašanje, ali bi vlada liberalca Marka Rutteja še enkrat podprla Timmermansa v boju za položaj v Evropski komisiji.

Na volitvah v 705-članski parlament bi sicer glede na projekcije bruseljskega biltena Politico največ sedežev osvojila EPP, in sicer 161. Sledijo S&D s 135, Renew s 85 in ECR z 81.