STA novice / V koaliciji preoblikovanje dopolnilnega zavarovanja označili za zgodovinski trenutek, v opoziciji opozarjajo na finančne posledice za ljudi

Predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili poslanci Svobode, predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in njegov prenos v obvezno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku 35 evrov mesečno. Po prvotnem predlogu je bil začetek izvajanja predviden za 1. september, matični odbor pa je na predlog vlade sprejel dopolnilo, ki začetek zamika na 1. januar 2024.

Tamara Kozlovič (Svoboda) je uvodoma spomnila na spomladansko napoved povišanja premij za dopolnilna zdravstvena zavarovanja komercialnih zavarovalnic. V času, ko se kljub vedno višjim zneskom, ki jih namenjamo zdravstvu, pacienti in uporabniki soočajo s težjo dostopnostjo do zdravstvenih storitev, je po njenih besedah vsakršen dvig stroškov na račun zavarovancev nedopusten.

Glasovanja o noveli bodo poslanci opravili po koncu obravnave vseh točk izredne seje. Glede na napovedano podporo poslancev koalicije je pričakovati, da bo DZ novelo zakona tudi sprejel.

"Ukinitev dopolnilnega zavarovanja bo zgodovinski trenutek," je dejala Mateja Čalušić (Svoboda) in spomnila, da so dopolnilno zavarovanje skušale ukiniti že številne vlade, a ni uspelo še nobeni.

Miha Kordiš (Levica) je dejal, da je obstoj dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ena od treh ključnih oblik privatizacije zdravstvenega sistema in da gre za neučinkovit način zbiranja sredstev za financiranje zdravstva. Prav tako je dopolnilno zavarovanje nepravično, saj je višina doplačila enaka ne glede na višino dohodka.

V Levici se po njegovih besedah veselijo "nacionalizacije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja", ki jo bo prinesla novela. Kot socialisti pa pričakujejo, da bodo jeseni v koaliciji obravnavali nadomestitev enotnega prispevka s solidarno obliko prispevka, je dodal.

Solidarne oblike prispevka, katerega višina bi upoštevala socialni in dohodkovni položaj posameznika, si želijo tudi v SD. "Žal nam je, da v tem koraku nismo našli načina, s katerim bi odpravili tudi neupravičen način obračunavanja dajatve za dosedanje prostovoljno zavarovanje," je dejala Bojana Muršič. Tako tudi v SD na enotno višino prenesenega prispevka gledajo kot na začasno rešitev.

Zvone Černač (SDS) je poudaril, da novela ne bo ukinila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, pač pa ga bo preoblikovala v obvezni prispevek, ker da ne rešuje ničesar. "Ne prinaša boljših storitev, ne odpravlja čakalnih vrst in ne rešuje bistvenih problemov zdravstvenega sistema," je dejal.

Opozoril je tudi, da je za prihodnje leto predvidena proračunska varovalka do 240 milijonov evrov. Tako po njegovih besedah ljudje za dopolnilno zavarovanje ne bodo plačevali manj, pač pa skozi obremenitve preko davkov in prispevkov še več.

Na to so opozorili tudi v NSi. Poslanka Iva Dimic je dejala, da se je vlada preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja lotila brez izračunov.

"Lahko rečemo, da jih je pohlep in kontrola nad denarjem, ki so ga ljudje vplačevali v prostovoljno zavarovanje, povsem zaslepil, saj v zakonu ne zasledimo, koliko bo stala reorganizacija ZZZS in koliko ljudi bo treba zaposliti, koliko denarja bo šlo za računalniške programe, opremo in prostore," je poudarila.

Kozlovič je sicer na začetku seje spomnila, da so novelo dopolnjevali tekom postopka v DZ. Pri tem so po njenih besedah v kar največji meri upoštevali pripombe vseh deležnikov, na katere bo sprememba vplivala, in jo v največji meri uskladili tudi z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, pri čemer so tvorno sodelovali z vlado, ki je bila predlagateljica dopolnil.

Vlada je tudi pred današnjo obravnavo novele pripravila več dopolnil, ki so večinoma redakcijske narave. Je pa Muršič izpostavila predloge dopolnil k 21. in 22. členu, ki jim v SD, čeprav novelo sicer podpirajo, nasprotujejo.

Dopolnili namreč po njenih besedah predvidevata, da bi Vzajemno, eno od zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zavarovanje, z zakonom preoblikovali v navadno delniško družbo, namesto vračila sredstev zavarovancem pa bi se njihov denar spremenil v lastniški delež. Tudi ZZZS bi namesto izplačila denarja postal delničar Vzajemne, je pojasnila.

"Ocenjujemo, da tako varovanje pravic delničarjev pomeni le veliko zavajanje zavarovancev. Namesto denarja se jim ponuja malo vreden lastniški delež, ki bo zanje predstavljal predvsem breme," je pojasnila.