STA novice / Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi želi uporabnikom omogočiti čim daljše ostajanje v domačem okolju (ozadje)

Kaj je dolgotrajna oskrba?

Dolgotrajna oskrba po predlogu zakona pomeni nabor ukrepov, storitev in aktivnosti, ki jih polnoletna oseba potrebuje zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali pa je trajno odvisna od pomoči drugih pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.

Katere bodo pravice iz dolgotrajne oskrbe?

Pravice po predlogu so oskrba v instituciji, oskrba na domu, oskrbovalec družinskega člana in denarni prejemek. Upravičenec si bo sam izbral obliko oskrbe. Če je ne bo mogoče zagotoviti, mu bodo izplačali denarni prejemek v skladu s kategorijo oskrbe, v katero bo sodil po izvedeni oceni upravičenosti.

Zakon sicer predvideva postopno uveljavljanje pravic.

Že takoj ob začetku izvajanja zakona 1. januarja 2024 bo imel upravičenec pravico do oskrbovalca družinskega člana, ki bo imel takšno vlogo, kot jo ima po zdajšnji ureditvi družinski pomočnik. Imel bo pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v višini 1,2-kratnika minimalne plače v državi. Če pa bo skrbel za dva uporabnika hkrati, bo to delno plačilo v višini 1,8-kratnika minimalne plače. Obvezno se bo moral usposabljati, od tega vsaj 60 odstotkov vseh ur tam, kjer z uporabnikom dejansko bivata. V koledarskem letu bo lahko načrtovano odsoten do največ 21 dni.

Dolgotrajna oskrba na domu se bo začela izvajati 1. julija 2025. Njena krepitev je med osrednjimi cilji predloga. Storitve bodo denimo vključevale fizioterapijo in delovno terapijo, prilagodili pa jih bodo potrebam posameznika.

Pravico do oskrbe v instituciji bo v skladu z zakonom mogoče koristiti od 1. decembra 2025. Uporabnik bo plačal le za t. i. hotelski del, medtem ko bo ostalo pokrito iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Upravičenec, ki bo želel biti v domu za starejše, vendar zaradi zasedenosti institucij v javni mreži to ne bo mogoče, bo lahko dobil začasni denarni prejemek.

Prav tako bo od 1. decembra 2025 mogoče koristiti pravico do denarnega prejemka, ki bo nadomestila zdajšnjo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo.

Kot dodatni pravici sta predvideni e-oskrba in storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti.

E-oskrba se bo začela izvajati hkrati z dolgotrajno oskrbo na domu. Uporabnik bo nosil zapestnico z gumbkom. Pritisk na gumbek ga bo elektronsko povezal s klicnim centrom.

Storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti medtem vključujejo storitve za zmanjševanje potreb po pomoči oziroma preprečevanje poslabšanja upravičenčevega stanja, psihosocialno podporo, podporo osebam z demenco po diagnozi in svetovanje za prilagoditev bivalnega okolja. Upravičencu bodo te storitve pripadle v vseh oblikah dolgotrajne oskrbe. Vlada želi, da se uporabnik čim prej vključi v te storitve, ker lahko ohranijo ali izboljšajo njegovo psihofizično stanje.

Kako do storitev dolgotrajne oskrbe?

Prosilec storitev bo vlogo podal na eni od vstopnih točk za dolgotrajno oskrbo, ki bodo na pristojnih centrih za socialno delo vzpostavljene s 1. januarjem 2025. Tam bodo po oceni posameznikovih potreb izdelali osebni načrt storitev zanj.

Kadri na vstopnih točkah bodo ločeni od kadrov na centrih. Natančnejše rešitve za vzpostavitev vstopnih točk pripravlja posebna delovna skupina.

Koliko bodo stale storitve dolgotrajne oskrbe in kako jih bomo financirali?

Za izvajanje dolgotrajne oskrbe bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Državni proračun bo prispeval 190 milijonov evrov, ostalo pa bi dobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo.

Delodajalci in delojemalci ga bodo plačali v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Pri tem je minister Simon Maljevac napovedal, da je še možno, da bi predlog zakona dopolnili na način, da bi tiste z najnižjimi pokojninami razbremenili tega prispevka.

Zbiranje socialnega prispevka se bo sicer začelo s 1. julijem 2025.

Če zbrana sredstva ne bodo zadostovala, predlog z letom 2032 predvideva doplačilo iz žepa uporabnikov.