Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in...

799. Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost

Na podlagi 112. in 114. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 15/80 in 5/91) in v skladu s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/93) sklepajo pogodbene stranke:

– Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje prometa in zvez, Sekcija špediterjev in skladiščnikov,

– Gospodarska zbornica Slovenije, Območna zbornica Koper, Zveza pomorsko prometnih agencij,

– Združenje delodajalcev Slovenije, Sekcija za promet in zveze,

kot predstavniki delodajalcev in

– KS 90 – Sindikat delavcev špedicijske, pomorsko agencijske in kontrolne dejavnosti Slovenije,

– ZSSS – Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije,

kot predstavniki delojemalcev

K O L E K T I V N O P O G O D B O
za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S to kolektivno pogodbo stranke, v skladu z mednarodnimi konvencijami, zakoni in splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo, urejata:

I.     Splošne določbe
II.    Sklenitev delovnega razmerja
III.   Razporejanje delavcev
IV.    Delovni čas, odmori in dopusti
V.     Letni dopust in druge odsotnosti iz dela
VI.    Izobraževanje
VII.   Varstvo pri delu
VIII.  Varstvo delovnih invalidov in delavcev
       z zmanjšano  delovno zmožnostjo
IX.    Odgovornosti za delovne obveznosti
X.     Odstranitev delavca z dela in iz podjetja
XI.    Povrnitev škode – odškodnina
XII.   Obveščanje delavcev
XIII.  Varstvo pravic delavcev
XIV.   Prenehanje delovnega razmerja
XV.    Prenehanje potreb po delavcih zaradi nujnih
       operativnih razlogov v podjetju
XVI.   Plače
XVII.  Dodatki za pogoje dela
XVIII. Nadomestila, povračila, nagrade in drugi
       prejemki
XIX.   Regres za letni dopust in solidarnostne pomoči
XX.    Plače pripravnikov in učencev na praksi, plače
       profesionalnih sindikalnih zaupnikov, plače
       v primeru začasnih razporeditev in nagrade
       inovatorjem
XXI.   Pogoji za delovanje sindikata
XXII.  Pravice in obveznosti strank ter reševanje
       sporov
XXIII. Prehodne in končne določbe.

2. člen

Veljavnost kolektivne pogodbe

Ta kolektivna pogodba velja:

A)

KRAJEVNO: za območje Republike Slovenije

B)

STVARNO: za vse organizacije in delodajalce špedicijske in skladiščne ter pomorsko agencijske dejavnosti, ki so člani Gospodarske zbornice Slovenije, člani Združenja delodajalcev Slovenije in za vse druge gospodarske družbe in samostojne podjetnike, ki opravljajo špedicijsko, skladiščno ali pomorsko agencijsko dejavnost, če pri njih zaposleni delavci trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije.

C)

OSEBNO: za vse delavce zaposlene pri organizacijah in delodajalcih iz prejšnjega odstavka. Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne veljajo tiste določbe o plačah, ki jih izključuje Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo in določbe tarifne priloge, druge določbe pa veljajo, če njihova uporaba ni izrecno izključena s pogodbo o zaposlitvi.

Ta kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na praksi.

Izraz “delavaci” v tej pogodbi pomeni delavce, ki so sklenili delovno razmerje za določen ali nedoločen čas.

D)

ČASOVNO: ta pogodba začne veljati z dnem podpisa in velja do 31. 12. 1997.

Ta pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Stroški za objavo se delijo v odnosu 50 : 50 med delodajalci in delojemalci.

Vsaka pogodbena stranka lahko to pogodbo pisno odpove tri mesece pred potekom koledarskega leta, z odpovednim rokom tri mesece od dneva odpovedi.

Tarifna priloga, ki je sestavni del te pogodbe in se nanaša na uresničevanje določb 35. do 48. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo, velja do 31. 12. 1994. Tarifna priloga se sprejme vsako leto najkasneje do 31.12. za naslednje leto. Če se ne sprejme v tem roku, se veljavnost tarifne priloge podaljša v naslednje leto.

E)

Pravice in obveznosti, ki niso urejene s to kolektivno pogodbo, pogodbene stranke in delavci uresničujejo po veljavnih določilih splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in predpisih, ki urejajo delovnopravno področje.

Kolikor se določila predpisov ali kolektivne pogodbe iz prejšnjega odstavka ugodnejša za delavca se uporabljajo slednja.

II. SKLENITEV DELOVNEGA RAZMERJA

3. člen

Pogoji za sklenitev delovnega razmerja

Delovno razmerje lahko sklene vsak, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev določenih z zakonom, še posebne pogoje:

-

vrsta in stopnja strokovne izobrazbe za določeno vrsto poklica, določeno kot poseben pogoj za opravljanje dela (šteje se: veljavna strokovna izobrazba, pridobljena po vzgojno-izobraževalnih programih, ki so oblikovani v skladu z zakonom in se izkazuje z javno listino),

-

znanje in zmožnost (šteje se: izpopolnitev oziroma usposobitev po programih, ki jih izvajajo delavci v organizacijah in skupnostih za svoje potrebe in potrebe drugih organizacij in skupnosti ter psihofizične, delovne ter druge sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje določenga dela),

-

znanje slovenskega jezika za delavce, ki opravljajo neposredno delo s strankami,

v skladu s tem členom in aktom o sistemizaciji delovnih mest ali podjetniško kolektivno pogodbo.

4. člen

Pogodba o zaposlitvi

S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oziroma delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,

-

delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni in plačilni razred v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

poskusno delo (če se zahteva),

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),

-

kraj opravljanja dela,

-

delovni čas, odmor, počitke in dopust,

-

osnovna plača, dodatki in nadomestila plače,

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti,

-

izobraževanje,

-

ukrepi za posebno varstvo delavcev,

-

druge pravice in obveznosti organizacije oziroma delodajalca in delavca,

-

način spremembe pogodbe.

Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, podjetje, oziroma delodojalec mu tega ne sme odreči. Organizacija mora vse kolektivne pogodbe hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnine, odmena...).

5. člen

O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja in izbiri kandidata odloča direktor.

6. člen

Predhodni preizkus znanja

Direktor odredi predhodni preizkus znanja kandidata, če je preizkus določen kot pogoj za sklenitev delovnega razmerja.

7. člen

Preizkus znanja izvede tričlanska komisija ali pooblaščeni organ, ki ga določi direktor. Člani komisije morajo imeti najmanj tako stopnjo izobrazbe in delovne izkušnje, kot so določene za delovno mesto, na katerega se kandidat prijavlja. Komisija za izvedbo preizkusa poda direktorju pisno poročilo, ki je sestavni del dokumentacije za izbiro kandidata.

8. člen

Poskusno delo

Organ, ki odloči o sprejemu delavca v delovno razmerje, lahko določi poskusno delo in način spremljanja poskusnega dela ter sprejme oceno o uspešnosti poskusnega dela. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi.

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pismeno odpoved.

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. skupine največ en mesec,

-

za dela IV. skupine največ dva meseca,

-

za dela V. skupine največ tri mesece,

-

za dela VI., VII. in VIII. skupine največ šest mesecev.

9. člen

Objava oziroma razpis

Javna objava oziroma razpis mora vsebovati:

-

naziv delovnega mesta, ki ga bo opravljal delavec ter tarifni razred v katerega je delovno mesto razvrščeno,

-

število delavcev, ki so potrebni za opravljanje del in nalog,

-

posebne pogoje za sklenitev delovnega razmerja,

-

navedbo, ali se sklepa delovno razmerje za določen čas ali nedoločen čas,

-

navedbo, da je rok za prijavo 8 dni od dneva objave,

-

navedbo, da bo opravljena izbira na podlagi prijave v 15 dneh po preteku roka za prijavo na objavo, oziroma v 30 dneh po preteku roka za prijavo na razpis,

-

dokazila, ki jih morajo kandidati priložiti k prijavi,

-

navedbo, da bodo kandidati obveščeni o izbiri najkasneje v 8 dneh po opravljeni izbiri,

-

navedbo, za koliko časa bo delavec izbran, če so razpisana dela za direktorja ali druga dela s posebnimi pooblastili in odgovornostmi.

Izjemoma se lahko sklene delovno razmerje brez objave v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

10. člen

Izbranega kandidata mora direktor ali njegov pooblaščenec poučiti o dnevu, ko je dolžan nastopiti delo v podjetju, o pravnih posledicah, če na določen dan iz neopravičenih razlogov ne prične z delom in ga seznaniti z določili te kolektivne pogodbe.

11. člen

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega

Delovno razmerje s krajšim delovnim časom od polnega se lahko sklene za vsa dela.

Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom krajšim od polnega, ima enake soupravljalske pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

Če je v ekonomskem interesu podjetja in če to zahtevajo delovne potrebe, se sklene delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, zlasti pa:

-

če niha intenzivnost delovnih potreb,

-

zaradi boljše izkoriščenosti delovnih priprav,

-

zaradi boljše izkoriščenosti delovnega časa,

-

zaradi nadomeščanja odsotnosti delavcev.

12. člen

Pripravništvo

Pripravnik lahko sklene delovno razmerje za nedoločen ali za določen čas.

Delovno razmerje za določen čas se sklene:

-

če v podjetju ni pogojev, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu, razporedi na ustrezno delovno mesto,

-

če si pripravnik želi v podjetju pridobiti delovne izkušnje, potrebne za samostojno opravljanje poklica.

13. člen

Pripravniška doba traja:

-

za pripravnika s strokovno izobrazbo VII. stopnje zahtevnosti 12 mesecev,

-

za pripravnika s strokovno izobrazbo VI. stopnje zahtevnosti 9 mesecev,

-

za pripravnika s strokovno izobrazbo V. in IV. stopnje zahtevnosti 6 mesecev.

Pripravnika spremlja mentor, ki ima najmanj enako stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe, kot pripravnik. Mentorja za vsakega pripravnika določi direktor. Pisni program pripravništva pripravi mentor, ob soglasju direktorja ali v soglasju s programom izobraževanja, ki se mora vročiti tudi pripravniku.

14. člen

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša. Odločitev o tem sprejme direktor. Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela VII. stopnje najmanj 28 dni.

Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

Delavcu pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za 3 mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ 6 mesecev (VII. stopnja).

15. člen

Pred iztekom pripravniške dobe je pripravnik dolžan opraviti pripravniški izpit za samostojno delo na delovnem področju, za katero se je usposabljal.

III. RAZPOREJANJE DELAVCEV

16. člen

Razporejanje delavcev na delovno mesto, za katerega se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe.

Delavec je dolžan začasno opravljati delo na delovnem mestu, za katero se zahteva nižja stopnja strokovne izobrazbe, poleg primerov določenih z zakonom, tudi v primerih:

-

nenadne odsotnosti drugega delavca;

-

okvare delovnih naprav;

-

izpada energije;

-

nenadno povečanega obsega dela, ki ga lahko podjetje opravi v določenem roku le s povečanim številom delavcev v delu delovnega procesa;

-

če delavec začasno na svojem delovnem mestu nima dela.

V primeru iz četrte alinee lahko takšna prerazporeditev traja najdlje en mesec v primerih iz ostalih alinei, pa dokler trajajo takšne okoliščine.

Delavec prejema v vseh primerih razporeditve, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na delovno mesto, za katerega se zahteva nižja strokovna izobrazba, enako plačo kot jo prejema na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

17. člen

Razporejanje delavcev iz kraja v kraj

Podjetje lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi, pri čemer lahko traja pot na delo in z dela največ dve uri dnevno. Celotne potne stroške krije organizacija.

Iz kraja v kraj ne more biti razporejen brez njegove privolitve:

-

invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,

-

delavka ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 14 let,

-

delavec, kateremu bi se lahko bistveno poslabšalo zdravstveno stanje,

-

delavec, ki neguje težje telesno ali duševno prizadetega družinskega člana,

-

delavec, starejši od 50 let.

Gornje omejitve ne veljajo, če podjetje, pred razporeditvijo, zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredno stanovanje ter zaposlitev zakonca in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

18. člen

Razporeditev v drugo organizacijo

Delavec je lahko razporejen v drugo organizacijo trajno ali za določen čas v naslednjem primeru in ob naslednjih pogojih:

-

če se v organizaciji ukine določena dejavnost v celoti in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote, oziroma določenega poklicnega profila in

-

če sta organa upravljanja obeh organizacij sklenila poslovno pogodbo, ki obsega tudi prevzem delavcev na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je razporejeni delavec in

-

če delovno mesto ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti, vrsti poklica ter zdravstvenemu stanju.

Pri razporejanju v drugo organizacijo, se kot podlaga za uveljavljanje vseh pravic delavca iz delovnega razmerja do dopusta in odpravnine upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

19. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

Direktor ali njegov pooblaščenec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela, le na podlagi zbrane delovne dokumentacije.

Delavčevo delo je potrebno spremljati najmanj 30 delovnih dni. Za čas spremljanja se šteje samo prisotnost delavca na delu.

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta, h katerim je razporejen.

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat.

Na zahtevo delavca ali z njegovo privolitvijo sodeluje v postopku predstavnik sindikata.

Delavec in sindikat imata pravico do vpogleda v strokovno dokumentacijo, na podlagi katere je bil pričet postopek.

Postopka ni mogoče voditi v času poskusnega dela in pripravništva.

Postopek je javen. Direktor opravi z delavcem razgovor, delavec se v njem izreče o navedbah direktorja, pri čemer se vodi zapisnik. Direktor ne sme izreči delavcu sklepa o prenehanju delovnega razmerja, če mu ni omogočil enakega obsega in možnosti za izobraževanje kot drugim delavcem, ki opravljajo dela na enakih ali podobnih delovnih mestih. Zoper sklep, s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim, oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor.

Sklep o prenehanju delovnega razmerja izreče poslovodni organ, ki je pristojen za sprejem delavcev na delo po predhodni ugotovitvi, da v organizaciij oziroma pri delodajalcu ni drugega ustreznega dela za tega delavca. O ugovoru odloča drugostopenjski organ.

IV. DELOVNI ČAS, ODMORI IN DOPUSTI

20. člen

O začetku in koncu delovnega časa, koriščenju odmora ter o letni razporeditvi delovnega časa odloča direktor.

Tedenski delovni čas znaša največ 40 ur.

Delovni čas v tednu je razporejen najmanj na 5 delovnih dni. Delavec, ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom.

V primeru, da delavec dela s krajšim delovnim časom, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavko in direktorjem.

Če eden od staršev z otrokom do 17. meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in direktorjem.

Podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebe po uvedbi dela prek delovnega časa spremlja direktor ali njegov pooblaščenec.

21. člen

Zaradi potreb dela lahko direktor med letom prerazporedi delovni čas tako, da traja do 12 ur dnevno, upoštevajoč zakonske omejitve.

Prerazporeditev delovnega časa odredi s svojim sklepom direktor organizacije najmanj sedem dni pred začetkom veljave novega urnika, vendar ne za obdobje krajše od enega meseca. Sklep direktorja o prerazporeditvi delovnega časa mora biti objavljen na način, kot je to običajno za ostale sklepe. Pooblastilo se lahko prenese na delavca s posebnimi pooblastili upoštevaje določila 5. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. Kolikor je prerazporeditev delovnega časa odrejena v roku, ki je krajši od sedmih dni, se ure dela, opravljene izven rednega delovnega časa (urnika), štejejo kot nadurno delo.

Tako prerazporejeni delovni čas se evidentira pri direktorju organizacije ali njegovemu pooblaščencu in izkoristi v obliki prostih dni v soglasju med direktorjem in delavcem, vendar najkasneje do konca januarja naslednjega leta. Kolikor organizacija tega ne zagotovi, se neizkoriščeni prosti dnevi spremenijo v nadure in se tako opravljeno delo izplača kot nadurno delo prvi naslednji mesec.

22. člen

Delo prek polnega delovnega časa odredi direktor, pisno pa le v primeru, če delavec odkloni ustno naloženo izvršitev. Delo prek polnega delovnega časa lahko traja največ 8 ur tedensko, oziroma povprečno 20 ur mesečno.

23. člen

Dela prek polnega delovnega časa se ne sme naložiti delavcem, ki jim je po zakonu to prepovedano.

Direktor spremlja in ocenjuje podatke o izkoriščenosti delovnega časa in potrebo po uvedbi dela preko polnega delovnega časa.

V. LETNI DOPUST IN DRUGE ODSOTNOSTI

IZ DELA

24. člen

Letni dopust

Pri določanju dolžine letnega dopusta upoštevamo tiste kriterije, ki jih delavec izpolnjuje ob izdaji obvestila o trajanju letnega dopusta, razen delovne dobe, ki se upošteva do konca koledarskega leta. Delavec, ki v koledarskem letu ni izpolnil pogoje šestih mesecev nepretrgane delovne dobe, ima pravico do izrabe sorazmernega dela letnega dopusta, in sicer za vsak dopolnjen mesec 1/12 letnega dopusta, odmerjenega po osnovah in merilih iz te pogodbe.

Delavcu pripada najmanj 18 dni rednega letnega dopusta brez upoštevanja dodatnih kriterijev.

25. člen

Dolžina letnega dopusta delavcev je odvisna od:

1.

strokovne zahtevnosti delovnega mesta

2.

delovne dobe delavca

3.

delovnih pogojev

4.

socialno zdravstvenih kriterijev

1.

Kriterij strokovne zahtevnosti in odgovornosti delovnega mesta:

– za delo V. in VI. zahtevnostne stopnje                   1 dan
– za delo VII. in VIII. zahtevnostne stopnje               2 dni

2.

Kriterij delovne dobe:

Pri kriteriju se upošteva minimalna dolžina

letnega dopusta v dolžini, kot jo določa ta

pogodba ter se za:

– nad 5 let delovne dobe poveča za                         2 dni
– nad 10 let za                                            4 dni
– nad 15 let za                                            6 dni
– nad 20 let za                                            8 dni
– nad 25 let za                          10 dni letnega dopusta.

3.

Kriterij pogojev dela:

Delavcem, ki delajo:

– v izmenskem delu pripada dodatno                         2 dni
– pretežno delo v zdravju
  škodljivem okolju                        2 dni letnega dopusta

4.

Socialno zdravstveni kriteriji:

– delovni invalid in delavci z najmanj 60 %
  telesne okvare                                           3 dni
– starši oziroma delavci, ki negujejo in
  varujejo težje telesno ali težko duševno prizadeto
  osebo                                                    5 dni
– mati z otrokom do 7 let starosti (za vsakega
  otroka)                                                  2 dni
– delavci, ki so dopolnili 50 let starosti                 5 dni
– samohranilec za vsakega vzdrževanega
  otroka do 15 let starosti                                2 dni

Delavci, ki izpolnjujejo več pogojev iz tega člena, imajo pravico do skupaj največ 35 dni rednega letnega dopusta.

26. člen

Izredni plačani dopust

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela, s pravico do nadomestila plače (izredni dopust) v naslednjih primerih:

– lastne poroke                                            3 dni
– poroke otroka                                            2 dni
– oče ob rojstvu otroka                                    2 dni
– ob smrti v ožji družini (starši zakonca,
  otroka ali članov, ki so živeli z delavcem
  v skupnem gospodinjstvu)                                 3 dni
– ob smrti bratov, sester, starih staršev in
  zakončevih staršev                                       1 dan
– ob selitvi v drugi kraj                                  3 dni
– ob selitvi v istem kraju                                 2 dni
– ob elementarnih nesrečah, ki prizadene
  delavca do                                               5 dni
– prostovoljni krvodajalci, ko dajo kri,
  vključno z dnevom odvzema                                2 dni
– delavcu, ki s svojim vestnim in natančnim
  delom prispeva k boljšim delovnim rezultatom,
  lahko odobri organ upravljanja, na predlog
  direktorja ter ob soglasju sindikata – 5 dni letnega dopusta.

V naštetih primerih, razen zadnje alinee, delavcu odsotnosti ni mogoče zavrniti. V primeru, da je delavec v posameznem koledarskem letu že izkoristil skupaj 7 delovnih dni, za odsotnost v naštetih primerih, mu ob nastopu novih primerov pripada brezplačni dopust.

27. člen

O razporeditvi letnega dopusta se delavec dogovori z nadrejenim vodjo. Delavec ima pravico izrabe trikrat po en dan letnega dopusta takrat, ko sam odloči, če o tem obvesti nadrejenega vodjo najkasneje dva dni pred nastopom dopusta. Pri obračunu dopusta se upošteva 5-dnevni teden, oziroma se sobote ne štejejo. Pri delavcih, ki delajo 6 dni na teden, traja letni dopust 4 dni več. Sobote se v tem primeru štejejo v letni dopust.

28. člen

Izredni neplačani dopust

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače največ do 30 dni v koledarskem letu, zlasti v naslednjih primerih:

-

neodložljivi osebni opravki,

-

zasebna potovanja,

-

nega družinskegča člana, ki ni medicinsko indicirana,

-

popravilo hiše oziroma stanovanja,

-

zdravljenje na lastne stroške,

-

izobraževanje v lastnem interesu.

Delavcu v navedenih primerih mirujejo pravice in obveznosti, ki se pridobijo pri delu in iz dela, razen do izobraževanja in disciplinskega postopka.

Direktor lahko delavčevo zahtevo o neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.

29. člen

Delavec, ki iz kakršnegakoli razloga ne more priti na delo, mora to sporočiti neposrednemu vodji, tudi če je izostal zaradi bolezni, v roku 24 ur, če pa tega ni mogel storiti iz objektivnih razlogov pa takoj, ko je to mogoče.

VI. IZOBRAŽEVANJE

30. člen

Delavci imajo pravico, da se izobražujejo v svojem lastnem interesu ali v interesu organizacije oziroma delodajalca, organizacija oziroma delodajalec pa ima pravico, da delavce napoti na izobraževanje.

Delavec se je dolžan izobraževti, če ga organizacija oziroma delodajalec napoti na izobraževanje.

Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v redni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot bi delal.

Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa (izobraževanje ob delu) pripada delavcu do:

-

tri delovne dni za vsak izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,

-

pet delovnih dni za vsak izpit na višji ali visoki stopnji izobraževanja,

-

deset delovnih dni za zaključni izpit na ravni izobraževanja do V. stopnje zahtevnosti,

-

petnajst delovnih dni za diplomo na višji ali visoki šoli,

-

deset delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,

-

petindvajset delovnih dni za magistrski izpit,

-

petintrideset delovnih dni za doktorat.

Obseg delovnega časa, namenjen za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto isobraževanja s pogodbo.

Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost

Časovnica