1731. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica
Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09) in 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 in 109/01, Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/04, 17/05, in Uradni list RS, št. 39/06, 61/07, 98/09) je Občinski svet Občine Žirovnica na 5. redni seji dne 21. 4. 2011 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Žirovnica
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt za Občino Žirovnica.
(2)
Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPN) je izdelalo podjetje Domplan d.d., Bleiweisova 14, Kranj, pod številko projekta UD/393-44/06.
(3)
Minister za okolje in prostor je sprejel Sklep o usklajenosti predloga OPN Žirovnica z mnenji državnih nosilcev urejanja prostora, št. 35016-11/2008 z dne 28. 1. 2011.
OPN določa cilje in izhodišča prostorskega razvoja občine, določa in ureja prostorske ureditve lokalnega pomena ter določa pogoje umeščanja objektov v prostor ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev.
Cilj OPN je omogočiti skladen prostorski razvoj in dolgoročno zadovoljevanje razvojnih in ostalih potreb ob upoštevanju javnih koristi varstva okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine, varstva naravnih virov, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(1)
OPN Občine Žirovnica vsebuje strateški in izvedbeni del ter vsebuje naslednja poglavja:
IV. Prehodne in končne določbe in grafične priloge strateškega in izvedbenega dela.
(2)
OPN Občine Žirovnica ima naslednje obvezne priloge:
-
Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
-
Konceptualni del urbanističnega načrta za naselja Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste – del
-
Podrobnejši del urbanističnega načrta za naselja Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste – del
-
Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
-
Okoljsko poročilo (izdelalo podjetje Oikos d.o.o., pod številko projekta 953/08)
-
Strokovne podlage za posege na kmetijska zemljišča
-
Strokovne podlage za nadomestna kmetijska zemljišča.
5. člen
(uporabljeni izrazi in pojmi)
(1)
V odloku uporabljeni izrazi in pojmi so v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09), z Uredbo o Prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04), z Uredbo o enotni klasifikaciji objektov (Uradni list RS, št. 33/03, 78/05 – popr.) in s predpisi s področja graditve objektov (Zakon o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 47/04, 102/04, 14/05 – popr. in št. 126/07, 108/09).
(2)
Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, promet, gostinstvo, turizem in storitve.
Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
(3)
Obnovljivi viri energije po tem odloku so viri energije, ki se v naravi ohranjajo in v celoti ali pretežno obnavljajo, zlasti pa energija vodotokov, vetra in biomase ter geotermalna in neakumulirana sončna energija.
(1)
Z OPN se ureja celotno območje Občine Žirovnica.
(2)
Meja območja urejanja OPN poteka po meji Občine Žirovnica.
(3)
Z OPN se do sprejetja občinskih podrobnih prostorskih načrtov (v nadaljevanju: OPPN) urejajo tudi območja, za katera je načrtovana izdelava OPPN.
(4)
Z OPN se ne ureja območja sprejetih prostorskih izvedbenih načrtov, ki ostanejo v veljavi:
-
Lokacijski načrt za avtocesto predor Karavanke–Bregana, odsek Hrušica–Vrba (Uradni list SRS, št. 20/89),
-
Odlok o sprejetju lokacijskega načrta za izgradnjo drugega (vzporednega) tira proge Ljubljana–Jesenice, na odseku od postaje Slovenski Javornik do uvoza na postajo Jesenice, z rekonstrukcijo tirnih naprav na postaji Slovenski Javornik ter postaji Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/91).
(5)
Območja državnih lokacijskih oziroma prostorskih načrtov so razvidna iz prikaza stanja prostora, ki je priloga tega akta.
Z namenom zagotoviti usklajen in učinkovit prostorski razvoj ob smotrni rabi naravnih, prostorskih in drugih razvojnih potencialov, se s strateškim delom OPN, na podlagi razvojnih potreb občine in ob upoštevanju javnih koristi na področju varstva okolja, ohranjanja narave, trajnostne rabe naravnih dobrin, varstva kulturne dediščine ter ohranjanja človekovega zdravja, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine ter določijo usmeritve za načrtovanje prostorskih ureditev lokalnega pomena.
(1)
Strateški del OPN vsebuje tekstualni del in grafične prikaze.
(2)
Tekstualni del strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
-
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
-
Zasnova prostorskega razvoja občine
-
Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
-
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo
-
Usmeritve za razvoj v krajini
-
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
-
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
(3)
Grafični prikazi strateškega dela OPN, prikazani na geodetskih podlagah, so naslednji:
-
Zasnova prostorskega razvoja občine ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture
-
Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini ter usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
-
Okvirna območja naselij vključno z območji razpršene gradnje, ki se sanirajo in so z njimi prostorsko povezana
-
Okvirna območja razpršene poselitve.
2. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
9. člen
(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)
(1)
Prostorski razvoj občine sledi izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije. Strateški razvojni cilji v občini so sledeči:
-
usmerjati gospodarski razvoj na osnovi aktiviranja lokalnih potencialov,
-
ustvariti nova razvojna jedra, ki bodo pospešila razvoj perspektivnih dejavnosti,
-
zagotoviti vsem prebivalcem Občine Žirovnica pogoje za kvalitetno bivanje.
(2)
Investicijske prednostne naloge v Občini Žirovnica:
-
pospeševanje razvoja turizma,
-
prestrukturiranje kmetijskega sektorja,
-
izboljšanje materialne in družbene infrastrukture,
-
izboljšanje produktivnosti obrtnega in storitvenega sektorja,
-
izboljšanje tržne sposobnosti posameznih nosilcev,
-
izboljšanje veščin človeških virov in zaposlitvenih sposobnosti ter
-
učinkovita skrb za racionalno rabo prostora in zaščito okolja.
(3)
Programska izhodišča prostorskega razvoja Občine Žirovnica so naslednja:
-
aktiviranje lastnega potenciala v naravnem bogastvu, kulturni in naravni dediščini ter v znanju in spretnosti ljudi ob upoštevanju ekoloških kriterijev,
-
razvoj kvalitetne ponudbe storitvenih in servisnih dejavnosti, ki vsem prebivalcem zagotavlja enak dostop do osnovnih dobrin ter možnosti za športno in kulturno dejavnost,
-
povezovanje produktov posameznih dejavnosti v skupni ponudbi ter pristop k trženju bogastva kulturne dediščine,
-
opredelitev prostorskega razvoja, ki določa usklajeno rabo prostora za razvoj dejavnosti in kvalitetno bivanje prebivalcev,
-
razpoznavnost v slovenskem merilu po doživljanju kulturno zgodovinske dediščine in pristnosti življenja v podeželskem okolju,
-
usmerjenost ponudnikov proizvodov na Gorenjsko, ljubljansko regijo in avstrijsko Koroško ter izkoriščanje tržnih potencialov večjih okoliških mest oziroma večjih turističnih centrov.
Cilji, ki se nanašajo na urejanje naselij so naslednji:
1.
Urejanje naselij naj sloni na izhodiščih in ciljih trajnostnega razvoja, varčnega razpolaganja z naravnimi viri ter vzpostavljanju večfunkcionalnega in urejenega bivalnega okolja. To bo možno doseči z:
-
omejevanjem razpršene gradnje,
-
doseganjem višjih gostot zazidanosti v stanovanjskih območjih,
-
prenovo starega gradbenega fonda,
-
izgradnjo in sanacijo komunalnega omrežja,
-
zagotavljanjem minimalnega bivalnega standarda,
-
aktivno zemljiško politiko,
-
celovitim urbanističnim urejanjem naselij.
2.
Razvojne potrebe naselij je treba zadovoljevati v prvi vrsti z zapolnjevanjem prostih površin znotraj pozidanega območja, z zgoščanjem zazidanosti ter prenovo in prestrukturiranjem degradiranih območij, območij s starim gradbenim fondom in območij z neprimerno kakovostjo bivalnega okolja.
3.
Širjenje naselij naj upošteva naravne razmere (omejitve), topografski položaj naselja, varovane vedute in silhueto historičnega jedra, ustroj naselja ter racionalnost infrastrukturnih omrežij. Nove površine za urbane namene naj bodo v enem ali več delih, ki omogočajo primerno gostoto zazidanosti ter priključitev na infrastrukturno omrežje, še posebej na omrežje javnega potniškega prometa.
4.
Razmestitev oskrbnih, storitvenih in proizvodnih dejavnosti je treba usmerjati v območja centralnih dejavnosti oziroma v proizvodne cone ter tako preprečevati disperzijo dejavnosti.
5.
Omejiti je treba razpršeno gradnjo in sprejeti ukrepe in merila, ki bodo takšno obliko gradnje nadomestili z organizirano stanovanjsko gradnjo, prenovo stanovanjskih hiš, gradnjo na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov (v nadaljevanju: PIN), gradnjo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, gradnjo na podlagi celovite urbanistične obdelave naselja, ne le posameznega objekta. Gradnja izven ureditvenih območij naselij ni dovoljena.
6.
Izboljšati je treba kakovost bivalnega okolja ter v vseh delih naselij zagotoviti primerno dostopnost do centralnih funkcij, ekološko neoporečno okolje, infrastrukturno opremljenost ter primerno stopnjo urejenosti.
7.
Izogibati se je treba parcialnim prostorskim ureditvam. Večji posegi v naselja, še posebej na območja stanovanjske gradnje, morajo potekati na komunalno opremljenih zemljiščih in na podlagi prostorskih izvedbenih načrtov. Varovati in ohranjati je treba stavbno dediščino ter kakovostne urbane ambiente.
3. Zasnova prostorskega razvoja občine
11. člen
(pogoji za skladnejši razvoj v prostoru)
Osnovni pogoj za skladnejši razvoj v prostoru je izoblikovanje in izvajanje strategije razvoja poselitve, ki bo omogočala na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humane pogoje za življenje v občinskem središču in ostalih naseljih, načrtno organizacijo in razvoj vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno koriščenje naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, naravnih in ustvarjenih vrednot ter celostno ohranjanje kulturne dediščine.
12. člen
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1)
Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti bodo:
-
območja obstoječih nepozidanih stavbnih zemljišč znotraj naselij (notranji razvoj) ter območja prenove in zgostitve že pozidanih območij v naseljih, še posebej vaških jeder, degradirana zemljišča,
-
območja slabših kmetijskih in gozdnih zemljišč, z možnostjo priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo in elektriko,
-
zaokrožene površine v neposredni bližini naselij, tako da bo načrtovana stanovanjska gradnja v strnjenih kompleksih enakomerno porazdeljena v okviru razvojno perspektivnih naselij ter v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe infrastrukture,
-
robovi naselij, kjer bo širitev izvajana z dopolnjevanjem in zaokroževanjem.
(2)
Pri razporejanju poselitve v prostor občine in umeščanju posameznih dejavnosti je treba:
-
dopustiti gradnjo novih kmetij izven oziroma na robovih območij naselij v skladu z usmeritvami za ohranjanje kvalitet kulturne krajine,
-
dopustiti gradnjo manjših obratov v območjih naselij ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor,
-
preprečiti nadaljnje širjenje razpršene gradnje, razen v primerih, ko se več manjših skupin razpršene gradnje lahko zaokroži v večjo gručo,
-
preprečiti zlivanje naselij in vzdolžno razpotegnjeno gradnjo ob komunikacijah,
-
dejavnosti na primeren in nekonflikten način usmerjati v prostor,
-
dejavnosti, ki imajo prekomerne vplive na sosednja območja, usmerjati v območja, kjer ne bodo negativno vplivale na razvoj drugih dejavnosti,
-
preveriti ali je načrtovana širitev naselij v skladu z razpoložljivimi in načrtovanimi zmogljivostmi obstoječe in planirane infrastrukturne opreme,
-
preveriti sprejemljivost z vidika varstva in ohranjanja varovanih vrednot kulturne dediščine.
13. člen
(omrežja naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)
(1)
Za enakomernejši razvoj in porazdelitev dejavnosti v prostoru ter za zagotavljanje smotrne prostorske organizacije proizvodnje, storitev, oskrbe, bivanja in drugih dejavnosti ter za zagotavljanje boljšega standarda, se razvija naslednje tipe naselij v občini:
-
občinsko in lokalno središče, ki ga tvorijo vasi Žirovnica, Selo pri Žirovnici, Zabreznica in Breznica,
-
vasi: Breg, Doslovče, Moste, Rodine, Smokuč in Vrba.
(2)
Občinsko in lokalno središče
Naselja se bodo razvijala kot sedež občine, kulturno in trgovsko-storitveno središče ter središče interesov in informacij. Na Breznici se bodo še naprej razvijale upravne in kulturne dejavnosti, v Žirovnici obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti, na Selu zdravstvo in socialno varstvo, v Zabreznici šolstvo in kultura.
Težilo se bo k zapolnitvi obstoječih prostih površin znotraj območja naselja, k revitalizaciji in prenovi vaških jeder ter le izjemoma k širitvi naselij na kmetijske in gozdne površine. Zagotavljala se bo dnevna oskrba, prostori za delovanje skupnosti, prostori za izvajanje gostinske dejavnosti in dejavnosti malega gospodarstva, ki niso moteče za okolje.
14. člen
(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)
(1)
Območje je vpeto v slovenski avtocestni križ v smeri Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Vzporedno z avtocesto poteka regionalna cestna povezava, ki povezuje območje z Jesenicami, Radovljico, Kranjem in Tržičem.
(2)
Območje je vezano na slovensko in s tem na mednarodno železniško omrežje.
(3)
Območje občine je z avtocesto in regionalno cesto povezano z osrednjim državnim letališčem – Letališčem Jožeta Pučnika Ljubljana (oddaljenost 25–30 minut).
(1)
Na območju Občine Žirovnica se zavarujejo naravne vrednote in biotska raznovrstnost z upoštevanjem Naravovarstvenih smernic za Občinski prostorski načrt Občine Žirovnica (ZRSVN, OE Kranj, marec 2008) in Naravovarstvenih smernic za Občinski prostorski načrt za Občino Žirovnica – dopolnitev, maj 2009, ki se hranijo na sedežu Občine Žirovnica.
(2)
Pri izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov občine je potrebno upoštevati naravno dediščino, ki je prikazana v prikazu prostora.
16. člen
(območja varstva kulturne dediščine)
(1)
Na območju občine je več ohranjenih objektov in območij kulturne dediščine, ki dajejo prostoru prepoznavnost. Na teh območjih niso dopustni posegi, ki bi spremenili lastnosti, vsebino in oblike dediščine ter s tem zmanjšali vrednost prepoznavnih kvalitet prostora. Prostorske ureditve morajo upoštevati javno korist varstva dediščine in biti prilagojene celostnemu ohranjanju kulturne dediščine. S prostorskim razvojem se bo omogočala trajnostna raba dediščine na način in v obsegu, ki dolgoročno ne bo povzročala degradacije dediščine ali celo izgube spomeniških lastnosti dediščine, ki se morajo ohranjati za sedanje in bodoče generacije.
(2)
Na območju Občine Žirovnica veljajo naslednji razglasitveni akti:
-
Odlok o razglasitvi rojstne hiše Frana Saleškega Finžgarja za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99)
-
Odlok o razglasitvi Arheološkega najdišča Ajdna za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 81/99)
-
Odlok o razglasitvi spomenikov v vasi Vrba na Gorenjskem za kulturne spomenike državnega pomena (Uradni list RS, št. 3/11)
-
Odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 61/06)
-
Odlok o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Jesenice (Uradni vestnik Gorenjske, št. 1/85).
(3)
Pri izvedbenem delu OPN in pri pripravi podrobnejših izvedbenih prostorskih aktov občine je potrebno upoštevati enote kulturne dediščine, vpisane v register nepremične kulturne dediščine, ki so prikazane v prikazu stanja prostora.
17. člen
(površinske vode, erozijska območja)
(1)
Na območju Občine Žirovnica je vodotok Sava Dolinka vodotok 1. reda, ostali vodotoki sodijo med vodotoke 2. reda.
(2)
Vodotok Sava Dolinka je vodotok 1. reda, zato zunanja meja priobalnih zemljišč sega 15 m od meje vodnega zemljišča oziroma 40 m izven območij naselij, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča. Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrl-A, 41/04 – ZVO-1 in 57/08).
(3)
Na večjem delu površine goratega dela Občine Žirovnica, vzhodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla, je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite. Zahodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov običajne zaščite.
(4)
V grapi severno od hriba Strnika (Bojanek) se nahaja erozijsko žarišče. To je nenaseljeno območje, ki je oddaljeno od poti in ne zahteva posebnih ukrepov.
(5)
Poplavnih območij na območju Občine Žirovnica ni.
(1)
V občini doslej ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.
(2)
Strokovno mnenje je, da so posamezni površinski kopi (čeprav neregistrirani) še lahko zanimivi za oskrbo lokalnih potreb (predvsem za vzdrževanje makadamskih cest), ne morejo pa predstavljati možnosti za resnejšo ekonomsko proizvodnjo kamenih agregatov.
(1)
Komunalni in gradbeni odpadki se bodo odvažali na deponijo Mala Mežakla. Zbirni center za ločeno zbiranje odpadkov bo organiziran v obrtno poslovni coni v Žirovnici. Biološki odpadki bodo v prihodnosti kompostirani na regijski deponiji.
(2)
Na področju ravnanja z odpadki se bo:
-
razvijalo in dosledno izvajalo program ravnanja z ločeno zbranimi frakcijami komunalnih odpadkov,
-
sodelovalo pri snovanju in izvajanju regijskega sistema ravnanja z odpadki,
-
preprečevalo vsakršno divje odlaganje odpadkov v prostoru ter prostor ustrezno saniralo,
-
zmanjšalo nastajanje odpadkov pri izvoru,
-
povečalo snovne in energetske izrabe odpadkov ter zmanjšalo emisije toplogrednih plinov.
20. člen
(območja, ki se urejajo z urbanističnim načrtom)
Za skupino naselij Žirovnica, Selo, Zabreznica, Breznica, Doslovče, Vrba in Moste (del) je izdelan urbanistični načrt, ki je podlaga za celovito načrtovanje razvoja urbanega središča. Območje je na jugozahodu omejeno z avtocesto, na severovzhodu z gozdom v Rebru, na jugovzhodu pa z občinsko mejo in poljskimi potmi.
4. Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena
21. člen
(razvoj infrastrukturnih omrežij)
(1)
Infrastrukturna omrežja se bodo (z upoštevanjem varstvenih omejitev) razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo ter izboljševala, da bi se preprečilo onesnaževanje in doseglo manjšo obremenitev vodotokov in drugih naravnih vrednot. Na območjih stavbnih zemljišč, ki so predvidena za novo opremljanje in preurejanje, je potrebna celovita predhodna ureditev prometne, komunalne in energetske infrastrukture in zvez. Obnova infrastrukturne opreme bo izvajana po načelu celovite opreme posameznih območij. Na območjih urejanja prometne ali druge infrastrukture (novogradnje ali obnove) se morajo istočasno obnoviti vsi obstoječi ali na novo zgraditi potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen odsek ali območje. Praviloma naj bi infrastrukturni vodi potekali po javnih površinah in infrastrukturnih koridorjih.
(2)
Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati predpisane varstvene pasove in pogoje upravljavcev posameznih naprav.
(3)
Novogradnja ali posodabljanje obstoječe infrastrukture se izvaja tako, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in da so upoštevani pogoji nosilcev urejanja prostora.
(4)
Občina zagotavlja opremljanje zemljišč za gradnjo, zato je potrebno izdelati program opremljanja zemljišč za gradnjo za celotno območje občine. V programu se določi in uskladi gradnjo infrastrukture ter določi roke izgradnje, pogoje priključevanja ter finančne vire za realizacijo gradnje.
(1)
Po Občini Žirovnica potekajo ceste, ki so deli državnega cestnega sistema, in so v Uredbi o kategorizaciji državnih cest označene na naslednji način:
+-----+-------------------+-------+----------+
|Št. | Potek ceste |Dolžina|Kategorija|
|ceste| | v | |
| | |občini | |
| | | (m) | |
+-----+-------------------+-------+----------+
| A1 |Predor Karavanke– | 3.580 |avtocesta |
| |Vrba (–Lesce– | | |
| |Črnivec–Podtabor–) | | |
| |Kranj Z–Ljubljana– | | |
| |Šentvid–Koseze–po | | |
| |A–Malence–Višnja | | |
| |Gora | | |
+-----+-------------------+-------+----------+
| 8 |Vrba–Lesce–Černivec| 90 | glavna |
| |in Ljubljana | | cesta |
| |Šentvid–obvoznica | |I. reda |
+-----+-------------------+-------+----------+
|452 |Žirovnica–Lesce | 4.250 |regionalna|
| | | | cesta |
| | | |II. reda |
+-----+-------------------+-------+----------+
|638 |Žirovnica–Begunje– | 5.220 |regionalna|
| |Bistrica pri Tržiču| | cesta |
| | | | III. |
| | | | reda |
+-----+-------------------+-------+----------+
V oklepaju so navedeni podatki tistih cest ali njihovih odsekov, ki še niso zgrajeni, njihova gradnja pa je določena s planskimi akti Republike Slovenije.
(2)
Območje je vpeto v tako imenovani slovenski avtocestni križ v smeri Ljubljana–predor Karavanke, ki predstavlja eno glavnih prometnih vpadnic s severnega dela celine in eno glavnih prometnih turističnih žil v Evropi (E 651). Odsek, ki prečka območje, je skoraj v celoti izgrajen.
(3)
Za cestno omrežje so določeni varovalni pasovi. Zemljiški pas urejanja od zunanjega roba cestnega sveta na vsako stran avtoceste znaša 40 m, glavne ceste 25 m in regionalne ceste 15 m.
(1)
Prometno mrežo dopolnjujejo lokalne ceste:
+-----+-------------------------+---------+
|Št. | Potek ceste | Dolžina |
|ceste| |v občini |
| | | (m) |
+-----+-------------------------+---------+
| 1 |Križišče Moste pod Ajdno–| 1.055 |
| |križišče Žirovnica | |
+-----+-------------------------+---------+
| 19 |Breznica–Vrba | 1.273 |
+-----+-------------------------+---------+
|132 |Križišče Žirovnica–Breg– | 3.406 |
| |Piškovca | |
+-----+-------------------------+---------+
|133 |Rodine–Hraše–Lesce | 646 |
+-----+-------------------------+---------+
V naseljih in med naselij poteka gosta mreža javnih poti.
(2)
Občinske ceste so vse preostale javne ceste, ki niso kategorizirane kot državne ceste in so navedene v Odloku o kategorizaciji občinskih cest (Uradni list RS, št. 101/06). Občinske ceste so kategorizirane na lokalne ceste (LC) in javne poti (JP). Občinske ceste dopolnjujejo državno cestno mrežo in zagotavljajo ustrezno cestno povezavo naselij z občinskim središčem, med posameznimi naselji in z naselji v sosednjih občinah.
(3)
Za izboljšanje prometne ureditve in zagotavljanje večje varnosti na območju občine, bo potrebno urediti cestno povezavo državna cesta–Breznica, tako da bo obstoječo cesto nadomestila obvoznica Vrba. Obstoječa cesta je ozko grlo povezave naselij ob cesti Žirovnica–Begunje z glavno cesto in avtocesto. Predlagana je varianta E obvoznice Vrba, ki bi se začela južno od Vrbe, obšla bi naselje z zahodne strani, ter se združila s sedanjo traso ceste Vrba–Breznica.
(4)
V naseljih se zaradi večje varnosti pešcev zgradi pločnike. Vse lokalne ceste v občini se uskladi s sodobnimi prometnimi standardi. Rekonstruira se križišča v Mostah pod Ajdno in jugovzhodno od obrtne cone ter uredi nivojsko križanje ceste z železniško progo v Žirovnici, pri zapornicah na Selu pa se zgradi podvoz pod železniško progo.
(5)
Zgradi se parkirišče na začetku doline Završnice ob hkratni rekonstrukciji ceste od Most do Završnice.
(6)
Ureditev parkirišča za tovorna vozila je možna samo v obrtno poslovni coni v Žirovnici.
Območje Občine Žirovnica je reliefno primerno za kolesarjenje. Območje prečka tudi nekaj kolesarskih smeri, ki naj bi povezale severno Gorenjsko s Kranjem in ostalimi deli države. V ta namen bi bilo potrebno vzpostaviti stezo za kolesarski in traktorski promet ob cestni smeri Žirovnica–Begunje in Žirovnica–Jesenice. Obstaja izletniška kolesarska smer z Bleda mimo golf igrišča, skozi naselja ter skozi Breg nazaj proti Bledu ali z Rodin proti Hrašam in Radovljici. Za kolesarjenje in za konjeniški šport so primerne nekatere gozdne ceste v dolini Završnice, na Valvasorjev dom in naprej na Potoško planino, poljske poti proti Bregu, čez Savo Dolinko v blejsko občino. Glede na relief območja bi bilo potrebno ponuditi uporabnikom različne koncepte kolesarskih stez in konjeniških poti in s tem pritegniti različne ciljne skupine, hkrati pa omogočiti novo možnost varne komunikacije tudi prebivalstvu.
(1)
Skozi občino poteka železniška proga Ljubljana–Jesenice–državna meja. Progo bo treba posodobiti oziroma zgraditi drugi tir.
(2)
V prihodnosti je predvidena gradnja drugega tira na progi Ljubljana–Jesenice–državna meja. Obstaja več variant izvedb nove proge. Ena od variant poteka ob avtocesti Vrba–Karavanke, med porečjem Save in jeseniško postajo na ozkem razpoložljivem prostoru, vendar je zelo zahtevna, saj terja gradnjo viaduktov v precejšnji skupni dolžini, kar se odraža v sorazmerno visokih stroških gradnje. Druga varianta omogoča v prvi polovici odseka hitrost 160 km/h, v drugi polovici odseka pa, zaradi poteka trase obstoječe proge in tudi rekonstruirane proge skozi gosto pozidano predmestje Jesenic, le hitrost 120 km/h. Na prvem delu se trasa odmakne od obstoječe proge, kar bi olajšalo gradnjo. Za gradnjo drugega tira se bo izdelal državni prostorski načrt.
(3)
Za zgrajeno progo je določen:
-
progovni pas – prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja, merjeno v zračni črti od osi skrajnih tirov proge,
-
varovalni progovni pas – zemljiški pas širok 100 m, merjeno od meje pragovnega pasu na obeh straneh proge.
Telekomunikacijsko omrežje
(1)
Razvoj telekomunikacijske infrastrukture predvideva izgradnjo telekomunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli vseh najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju vseh novogradenj, v skladu s potrebami območja. Predvidena je tudi posodobitev omrežja v vseh območjih obstoječe gradnje z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.
(2)
V primeru obnove cest in ostale infrastrukture se sočasno izgrajuje in posodablja obstoječe kabelske kanalizacije in ostale telekomunikacijske infrastrukture.
(3)
Infrastrukturni vodi za potrebe elektronskih komunikacij se na varovanih območjih kulturne dediščine praviloma izvajajo podzemno, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
(4)
Pri razvoju in umeščanju brezžičnih povezav na področju telekomunikacijskih storitev v prostor, bo treba izhajati iz ohranjanja naravnih in krajinskih kvalitet prostora, predvsem v smislu manjše vidne izpostavljenosti novih objektov in souporabe antenskih stolpov. Postavljanje anten za sisteme brezžičnih zvez na objekte kulturne dediščine ni dopustno.
(5)
Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivali na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
(1)
Občino prečkajo naslednji daljnovodi:
-
DV 2x110kV Moste–Železarna
-
DV 2x110kV Okroglo–Jeklarna 2
-
DV 2x110kV Moste–Bled (sedaj obratuje en sistem na nazivni nap. 1x20kV, drugi pa na 1x35kV)
-
DV 2x110kV Okroglo–Moste
-
DV 1x110kV Radovljica–Moste.
(2)
Ohranjajo se obstoječi sistemi in viri oskrbe in proizvodnje električne energije ter zagotavlja usklajena izgradnja energetske infrastrukture v vseh razvojno usmerjenih območjih. Oskrba z elektriko se bo postopoma urejala podzemno s kabelsko kanalizacijo, razen v primeru, če bi podzemna izvedba bistveno ogrozila arheološke ostaline.
(3)
Potrebna je prenova objektov HE Moste in sanacija akumulacijskega bazena ter izvedba drugih ukrepov, ki bi predstavljali celovito rešitev za HE Moste. S tem bi bila izvršena sanacija celotnega sistema HE Moste z vplivnim območjem, ki bi bila tudi ekonomsko utemeljena. Gre za ureditev državnega pomena, za katero bo naknadno določen državni prostorski načrt.
(4)
Izgradnja male elektrarne MHE Bukovje
Na vzhodu od predvidenega rekreacijskega območja v dolini Završnice je že na hudourniku Završnica predvidena MHE Bukovje. Strojnica objekta bo združena s sanitarno-gostinskim objektom za rekreacijski center Završnica, da bo poseg v naravno okolje čim manjši.
(1)
Plinovoda, ki potekata preko območja občine sta:
-
P29 (Britof–MRP Jesenice, premer 200 mm, tlak 50 bar)
-
P294A (plinovod za MRP Žirovnica, premer 100 mm, tlak 50 bar).
Oba plinovoda sta v upravljanju Geoplina plinovodi d.o.o.
(2)
Ostali plinovodi v sistemu široke potrošnje obratujejo pod tlakom od enega do treh barov. Na območju občine bo zgrajeno plinovodno omrežje v obsegu, ki bo zagotavljalo dolgoročno možnost oskrbe s plinom individualnih porabnikov, kakor tudi območij mešanih in proizvodnih dejavnosti.
(3)
Pri umeščanju plinovoda je potrebno upoštevati vidik varstva kulturne dediščine.
(4)
Za vse gradbene posege oziroma izrabo prostora v 2 x 100 m nadzorovanem pasu plinovoda z delovnim tlakom nad 16 barov, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(5)
V območjih, v katerih je izvedena plinovodna mreža široke potrošnje, je za vse gradnje objektov potrebno pridobiti soglasje upravljavca plinovodnega omrežja.
(6)
Območje občine bo prečkal predvideni tranzitni plinovod M10 Vodice–Rateče. To bo ureditev državnega pomena, za katero bo naknadno določena trasa in izdelan državni prostorski načrt.
(1)
Povsod, kjer je mogoče, se spodbuja raba obnovljivih virov energije, pri čemer morajo biti objekti in ureditve prostorsko integrirani.
(2)
Za celotno območje občine se izdela ocena trajnostnega potenciala obnovljivih virov energije (potencial sončne energije, vetrne energije, hidroenergije in energije biomase) in možnosti energetske oskrbe iz ter virov.
(3)
Pri načrtovanju energetskih sistemov imajo prednost sistemi, ki omogočajo hkratno proizvodnjo več vrst energije (zlasti toplotne in električne energije) in izrabo obnovljivih virov energije. Za pridobivanje toplote in proizvodnjo električne energije je dopustna raba vseh vrst obnovljivih virov energije in zemeljskega plina.
(4)
Že pri načrtovanju novogradenj (stanovanjski, poslovni in proizvodni objekti) je potrebno predvideti celostno oskrbo z energijo na posameznih območjih. Potrebno je načrtovati skupne sisteme ogrevanja z eno kurilno napravo, če to razmere na terenu dopuščajo. Pri večjih sklopih je potrebno preučiti tudi možnosti kogeneracije (toplota, električna energija) ali trigeneracije (toplota, hlad, električna energija). Predvsem pa je potrebno pred odločitvijo o energetski oskrbi vsake novogradnje, pretehtati ekonomske in tehnične možnosti uvajanja obnovljivih virov energije, to je npr. izraba sončne energije, uvajanje ogrevanja na biomaso itd.
(5)
Spodbuja se opremljanje stavb z napravami za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike je dopustna na objektih in objektom pripadajočih zemljiščih pod pogojem, da postavitev objektov in naprav ni v neskladju z varstvenimi režimi v prostoru in varstvenimi usmeritvami za ohranjanje varovanih območij narave.
(6)
Izraba lesne biomase se uveljavlja predvsem za manjše, individualne sisteme ogrevanja in za skupinske sisteme v naseljih, kjer ni zagotovljena oskrba z zemeljskim plinom.
25. člen
(komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja)
Odvajanje in čiščenje odplak
(1)
Načrtovanje odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda iz stanovanjskih in proizvodnih območij, območij javne infrastrukture in javnih cest mora biti v skladu z določili Zakona o vodah in s predpisi s področja varstva okolja:
-
Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 79/09)
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/31/01, 62/01)
-
Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05)
-
Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08)
-
Odlokom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (Uradni list RS, št. 107/10).
(2)
Padavinske odpadne vode se bodo odvajale eventualno po obstoječi, manj kakovostni kanalizaciji, ali bodo ponikovale, ali pa se bo zanje gradila nova kvalitetnejša kanalizacija (betonske cevi).
(3)
Izjemoma se bo v prvem obdobju (prb. do 2017) uporabljala še obstoječa mešana kanalizacija, ki pa bo pred vtokom v povezovalne kanale za odpadno vodo ustrezno razbremenjena. Del Most severno od železniške proge in viadukta bo potrebno prečrpavati. Črpališče je predvideno v bližini cestnega mostu pod železniško progo.
(4)
Celotni kanalizacijski sistem Občine Žirovnica za fekalno vodo se spelje na CČN Radovljica. Na Bregu se rezervira lokacija za gradnjo samostojne ČN Breg za primer, da bi bile v prihodnosti kapacitete CČN Radovljica presežene in bi bilo potrebno nekaj fekalnega omrežja preusmeriti na lastno ČN.
(5)
Potrebno je zgraditi ali dograditi kanalizacijske sisteme v ločenem sistemu odpadnih in meteornih voda v vseh naseljih.
(6)
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih voda so:
-
zagotovitev čiščenja odpadnih voda,
-
dograditev omrežja za odvajanje odpadnih voda, prednostno na območjih brez urejenega omrežja, ter obnova obstoječega omrežja,
-
zagotovitev sočasne izgradnje kanalizacijskega omrežja odpadnih voda na vseh razvojno usmerjenih območjih poselitve,
-
ureditev čiščenja odpadnih voda z naravnimi samočistilnimi sistemi (biološke čistilne naprave) za razložna naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih voda,
-
sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda z utrjenih površin.
Vodni viri in oskrba s pitno vodo
(1)
Na območju občine je šest vodnih virov. Za oskrbo prebivalcev (vodni viri v uporabi) sta namenjena dva:
(2)
Rezervni vodni viri so:
-
Žirovnica vaški – spodnji in zgornji
(3)
Vodovarstveno območje vodnih virov se deli na tri varstvene pasove:
-
notranja vodovarstvena cona – cona 1, območje najstrožje sanitarne zaščite,
-
zunanja vodovarstvena cona – cona 2, območje stroge sanitarne zaščite,
-
vplivna vodovarstvena cona – cona 3, območje z blagim režimom zaščite.
(4)
Usmeritve za vodne vire in oskrbo s pitno vodo so:
-
varovanje zajetij in potencialnih vodnih virov,
-
dograjevanje vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,
-
izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja, s prioriteto na odsekih, kjer so salonitni cevovodi,
-
dograditev akumulacij na obstoječih zajetjih vodnih virov.
(5)
Oskrbo s pitno vodo se zagotavlja v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb – Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06).
(6)
Predvidena je izgradnja novega zajetja pod Ajdno, kapacitete 150 m2, hidrantno omrežje in povezava vodovodov za primer izpada enega od vodnih virov (za rezervoar Moste je potrebno predvideti povezovalni cevovod na vodovod Završnica) in izgradnja zajetja Završnica 3.
(1)
Projektna dokumentacija in investicijski programi, tako za novogradnje kot za rekonstrukcije, bodo vsebovali tehnično dokumentacijo o tehnologiji in napravah za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje. Naložbe v tehnologijo, ki zmanjšuje onesnaževanje okolja, bodo obravnavane kot prednostne.
(2)
Ekologizacija življenja se mora odraziti v prostorskih ureditvah nove aglomeracije naselij in celotne občine. Varovanju naravnega okolja je potrebno prilagoditi izgrajevanje in prostorsko rast. V čim večji meri je potrebno naravno okolje vključevati v urbane ambiente in graditi ekološko varčno naselbinsko strukturo s pretežno naravnimi prvinami.
(3)
Z večanjem družbenega standarda se pred urbanistično urejanje postavljajo zahteve po izenačevanju stopnje opremljenosti stanovanjskih območij in zagotavljanju primerne kvalitete bivalnega okolja. V tem smislu je potrebno zagotoviti ustrezen delež zelenih in rekreacijskih površin znotraj stanovanjskih sosesk, oskrbna središča, zadostno število parkirnih mest, ustrezno komunalno opremljenost in primerno urejenost okolja.
5. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(1)
Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti, in tiste površine izven teh meja, ki predstavljajo potencialna območja širitve naselij. Taka naselja so:
(2)
Okvirna območja naselij obsegajo območja, ki so že znotraj meja zazidljivosti. Taka naselja so:
-
Moste z vsemi deli naselja
27. člen
(določitev območij posebnih dejavnosti in specifičnih območij poselitve izven območij naselij)
(1)
Območja različnih dejavnosti, ki so zelo oddaljena od naselij in jih ni možno vključiti v obstoječa naselja, se določijo kot območja posebnih dejavnosti. To so:
-
območja zazidave na južnem delu igrišča za golf,
-
območje rekreacijskega centra Završnica,
-
dom na Zelenici (smučišča).
(2)
Območja specifičnih območij poselitve izven območij naselij so sestavljena iz več objektov, s kmetijskimi ali stanovanjskimi objekti, turističnimi kmetijami oziroma hlevi. To so:
-
območje počitniških objektov pri Tonejčkovi žagi (pod Kurico),
-
območje kmetijskih objektov ob Cesarski cesti na Rodinah,
-
območje hleva za konje z manežo ob Cesarski cesti pri Doslovčah,
-
območje objektov za kmetijstvo pri Breznici,
-
območje predvidene preselitve kmetije na Bregu,
-
območje hleva v Zelenici,
-
območje sirarne v Završnici.
6. Okvirna območja razpršene poselitve
28. člen
(določitev okvirnih območij razpršene poselitve)
(1)
Okvirna območja razpršene poselitve obsegajo:
-
nekaj manjših površin na območju naselja Moste,
-
območje ob Savi Dolinki, severozahodno od Golfa,
-
kmetijo vzhodno od Rodin.
(2)
Območja razpršene poselitve se v čim večji meri ohranjajo in varujejo, tako da se prioritetno načrtuje prenova zakonito zgrajenih objektov. Načrtovanje novih objektov je možno le, če se s tem ohranjajo prepoznavne značilnosti prostora.
7. Usmeritve za prostorski razvoj občine
7.1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo
(1)
Skladen in načrten razvoj naselij in njihovo urejanje bosta zagotovljena z:
-
notranjim razvojem naselij,
-
celovito prenovo naselij,
(2)
Notranji razvoj naselij bo dosežen z:
-
usmerjanjem poselitve v ureditvena območja naselij,
-
smotrno uporabo obstoječih stavbnih zemljišč.
(3)
Celovita prenova naselij bo izvajana s:
-
prenovo in revitalizacijo obstoječega stavbnega fonda,
-
ustvarjanjem arhitekturne prepoznavnosti v sožitju z obstoječimi elementi,
-
vsebinsko prenovo in uvajanjem dejavnosti, ki bi omogočile novo rabo obstoječe grajene strukture prostora,
-
prenovo komunalne infrastrukture.
(4)
Širitev naselij se usmerja:
-
v lokalna in oskrbna središča,
-
na slabša kmetijska in gozdna zemljišča z manj poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami gozdov, z upoštevanjem možnosti priključitve na prometno in komunalno infrastrukturo ter čistilno napravo,
-
na zaključena območja, za katera se lahko zagotovi ustrezno opremljenost stavbnih zemljišč.
(5)
Širitev ureditvenega območja je možna, če znotraj območja ni mogoče realizirati načrtovanega projekta. Možno je širjenje na površine, kjer bo doseženo zapolnjevanje in zaokroževanje roba naselja ter sanacija razpršene gradnje in omogočeno prilagajanje novih grajenih struktur lokalni topografiji, morfologiji in obstoječi infrastrukturni opremljenosti naselij ter racionalno navezovanje na omrežje komunalne in prometne infrastrukture.
(6)
Na vseh poselitvenih območjih se razvoj naselij zagotovi z:
-
dolgoročnimi programi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
-
ustvarjanjem nove kvalitetnejše strukture in rabe urbanega prostora,
-
ustreznim urbanistično oblikovalskim urejanjem, ohranitvijo in izboljšanjem značilnega oblikovnega izraza posameznih naselij, ki bo upošteval dediščino in identiteto naselja in prostora ter ne bo vnašal v območje neznačilnih arhitekturnih elementov,
-
izboljšanjem prometnih povezav v naseljih in med naselji,
-
dvigom komunalnega standarda,
-
učinkovitimi komunikacijskimi zvezami.
30. člen
(razvoj dejavnosti po naseljih)
Z organizacijo omrežja naselij so podane tudi strateške usmeritve za razvoj dejavnosti (sekundarnih, terciarnih in kvartarnih) po naseljih:
-
enote malega gospodarstva se bodo usmerjale predvsem v območja za obrtne, proizvodne in poslovne dejavnosti,
-
manjše obrate bo mogoče odpreti v ostalih območjih naselij, da bo prebivalcem zagotovljena možnost zaposlitve blizu doma, ob upoštevanju omejitev pri izboru proizvodnih dejavnosti in možnosti umestitve objektov v prostor,
-
površine za dejavnosti terciarnega in kvartarnega sektorja bodo zagotovljene predvsem z boljšo ureditvijo in prenovo centrov naselij in vaških jeder naselij, ki tvorijo lokalno središče,
-
osnovna usmeritev razvoja v ruralnem prostoru mora upoštevati obstoj in razvoj kmetijstva ter gozdarstva kot osnovni funkciji tega prostora in z njima povezani dopolnilni dejavnosti – turizem in drobno gospodarstvo,
-
dejavnost turizma se bo razvijala predvsem v območjih, kjer naravne danosti to dopuščajo.
31. člen
(sanacija in prenova v območjih razpršene gradnje)
(1)
Obstoječa razpršena gradnja, ki degradira prostor, bo sanirana s funkcijskim in morfološkim zgoščevanjem, zaokroževanjem in dopolnjevanjem, kjer je to prostorsko ustrezno, okoljsko sprejemljivo in možno z vidika opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
(2)
V vseh območjih razpršene gradnje se:
-
gradi in vzdržuje komunalno infrastrukturo in vzpodbuja razvoj, ki bo temeljil na izkoriščanju in varovanju naravnih virov,
-
obnavlja, prenavlja ali spreminja raba obstoječih objektov,
-
odstranjuje objekte in gradi nove, pri čemer se ohranja prvotna namembnost objektov,
-
gradi dopolnilne objekte v primeru funkcionalnih zaokrožitev komunalno opremljenega območja.
(3)
Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij, zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske unije in če je v skladu z varstvenimi usmeritvami.
(4)
Pri vseh posegih na območjih razpršene gradnje bo potrebno zagotoviti ohranjanje kulturne krajine in poselitve podeželja.
Poselitev se bo ohranjala z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč.
33. člen
(urbanistično oblikovanje naselij)
(1)
Oblikovanje naselij na urbaniziranem podeželju naj bo usmerjeno v varovanje in vzpostavljanje prepoznavne podobe naselja ter varovanje identitete naravne krajine.
a)
Vzpostavljanje prepoznavne podobe naselij:
-
varujejo in dopolnjujejo se zavarovana območja, območja skupne identitete ter urbanistično in ambientalno kakovostna območja,
-
varujejo se pomembne prvine identitete naravne krajine,
-
varujejo in vzpostavljajo se prostorske členitve in presledki med morfološko raznolikimi deli naselja,
-
novogradnje morajo povzeti bistvene elemente avtohtonega stavbarstva, in sicer: naklon kritine ter razmerje med streho in fasado, priporočljivo je povzemanje značilnih stavbnih členov ter položaja objekta glede na sosednjega (gruča ali niz),
-
varujejo in vzpostavljajo se grajene in naravne prostorske dominante ter smeri pogledov nanje.
b)
Prilagajanje preureditve in širitve naselja obstoječim kakovostnim prostorskim strukturam:
-
nove zazidave se prilagajajo geometriji reliefnih oblik, omrežju vodotokov, smerem komunikacij in regulacij, smerem in konfiguraciji zidave, v ureditve nove zidave se vključuje naravna krajina.
c)
Zmanjševaje prevelikih razlik v stavbnem tkivu:
-
vzpostavljanje zazidave manjših enot istovrstnih tipov oziroma izenačenega merila,
-
dodajanje novih dominant k obstoječim na točkah zgostitve in na vozliščih cestnega omrežja.
(2)
Naselja na urbaniziranem podeželju so območja priseljevanja in koncentracije urbanih dejavnosti, hkrati pa še ohranjajo kmetijsko funkcijo. Usmeritve za urejanje so naslednje:
-
prostorski razvoj naj bo uravnotežen med izgrajevanjem, zapolnjevanjem, sanacijo, prenovo in širjenjem na nove površine,
-
v centralnih naseljih naj se še naprej koncentrirajo urbane funkcije, v preostalih naseljih pa predvsem osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti,
-
urejanje naselij naj poteka v kontekstu vzpostavljanja in sooblikovanja kulturne krajine,
-
vaška jedra naj se ohranjajo in funkcijsko dopolnjujejo z novimi centralnimi dejavnostmi.
(3)
Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje v naseljih na urbaniziranem podeželju so:
-
razmeščanje površin za gradnjo prostostoječih stanovanjskih hiš na območjih, ki ne kazijo krajinske in naselbinske podobe in jih je možno komunalno opremiti,
-
usmerjanje stanovanjske gradnje na površine primerne za zgoščevanje, zapolnjevanje in zaokroževanje obstoječe grajene strukture,
-
izboljševanje bivalnega okolja in stanovanjskega standarda v stanovanjskih območjih,
-
vključevanje naravne krajine v obstoječa in nova stanovanjska območja,
-
funkcijska in oblikovna sanacija obstoječih stanovanjskih površin, predvsem razpršene gradnje.
(4)
Priporočena tipologija stavb v naseljih: prostostoječe hiše, vrstne hiše, dvojčki, večstanovanjske hiše.
(5)
Pri načrtovanju objektov na območju vaških jeder se upošteva arhitekturne značilnosti starejših objektov:
-
razmestitev objektov je odvisna od tipa naselja, ker se v območju prepletata gručasti in obcestni tip, razpršena gradnja pa je redka,
-
naklon strehe se giblje v razponu od 35° do 42°, pogosto se pojavljajo čopi, kritina je sestavljena iz majhnih strešnikov, od sive do grafitno sive, rjave ali rdeče barve,
-
razmerje med ostenjem stranske fasade in streho je prb. 1–1,5:1,
-
značilni stavbni členi: pojavljajo se likovno poudarjeni elementi oblikovani v ometu.
(6)
Urejanje prometa v naseljih naj sledi naslednjim usmeritvam:
-
vzpostavljanje funkcionalnega prometnega omrežja, v katerem bo zagotovljena varnost udeležencev, odpravljanje ozkih grl, funkcionalna klasifikacija in Iočevanje tranzitnega, zbirnega in internega prometa,
-
središča naselij naj se razbremeni motornega, predvsem mirujočega prometa,
-
oblikovanje prometnic naj se prilagaja morfologiji bližnje okolice, prometnice naj imajo več elementov bivalnega standarda (drevoredi in zazelenitve, kolesarske poti, počivališča, klopi za posedanje),
-
ob vseh objektih in posegih v območju naj se določijo površine za mirujoči promet in manipulativne površine, da ne bi prihajalo do dodatnih obremenitev okolice z vozili.
34. člen
(določitev območij, za katera se bo izvajala celovita prenova in območij notranjega razvoja)
(1)
V območje celovite prenove, kjer se prenavlja grajena struktura, javni prostori ter dediščina, je zajeto staro vaško jedro Vrbe.
(2)
Območja notranjega razvoja, ki so potrebna ureditve, so vaška jedra naslednjih naselij:
7.2. Usmeritve za razvoj v krajini
(1)
Krajina se ne ustvarja na novo, temveč se zaradi umikanja nekaterih dejavnosti, umeščanja novih dejavnosti ali posodabljanja obstoječih dejavnosti, preurejajo, obnavljajo in redefinirajo prostorska razmerja v njej.
(2)
Spremembam v krajinskih razmerjih so najbolj podvržena območja stika poselitve s kulturno krajino, kjer so potrebni ukrepi sanacije in aktivnega vzdrževanja ter ohranjanja krajine.
(3)
Na površinah za posamične skupine objektov zunaj poselitvenih območjih se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska ali kmetijska. Možne so tudi dopolnilne dejavnosti turizma, gostinstva, oskrbe in storitve.
36. člen
(razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na naravne vire)
(1)
Vseh kmetijskih površin v Občini Žirovnica je 1068 ha, od tega je 782,3 ha najboljših kmetijskih površin (K1) in 285,8 ha drugih kmetijskih površin (K2).
(2)
Pri izdelavi tega OPN je spremenjena raba nekaterih zemljišč:
-
iz stavbnih zemljišč je vrnjeno v najboljša kmetijska zemljišča 1,4 ha zemljišč,
-
iz stavbnih zemljišč je vrnjeno v druga kmetijska zemljišča 2,3 ha zemljišč,
-
iz najboljših kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbna zemljišča 11,1 ha zemljišč,
-
iz drugih kmetijskih zemljišč je spremenjeno v stavbna zemljišča 0,9 ha,
-
iz gozdnih zemljišč je spremenjeno v najboljša kmetijska zemljišča 5,1 ha,
-
iz ostalih območij je v najboljša kmetijska zemljišča spremenjeno 0,3 ha.
(3)
V občini je 176 kmetijskih gospodarstev.
(4)
Intenzivno in tržno konkurenčno kmetijstvo naj se razvija na ravninskih predelih, kjer naj bi se izvajale tudi vse oblike agrarnih operacij ob upoštevanju ekoloških in kulturnovarstvenih kriterijev ter ob upoštevanju potreb športa, rekreacije in turizma (kolesarske poti, jahalne steze, sprehajalne poti idr.).
(5)
Omogoči se selitev celotnih kmetij na kmetijska zemljišča na robovih naselij z ustreznimi pogoji v izvedbenih prostorskih dokumentih.
(6)
Kmetijstvo naj zadrži funkcijo ohranjanja kulturne krajine (kombinacija z gozdarstvom, kmečkim turizmom, gospodarjenje hkrati z nekmečko zaposlitvijo). V urbanih zgostitvenih predelih se kmetijstvo razvija tudi v obliki intenzivne pridelave na manjših površinah (mešane kmetije). Podpreti je treba tudi prizadevanja, da se ob upoštevanju okoljevarstvenega vidika preide na tako imenovane sonaravne postopke kmetovanja.
(7)
Kmetijstvo je treba opredeliti:
-
kot razvojno-gospodarsko dejavnost, ki ima določene zahteve po prostoru in stanju naravnih virov,
-
z upoštevanjem njegovega naraščajočega družbenega pomena, ki se kaže tudi v varstvu krajine.
(8)
Na območjih prepoznavnih kulturnih in simbolnih vrednosti kulturne krajine se ohranja obstoječo kmetijsko rabo in krajinske vzorce.
(9)
Območje občine je del ribiških okolišev Jesenice, Radovljica in Tržič, v katerih izvajalci ribiškega upravljanja, z namenom zagotavljanja in ohranjanja ugodnega stanja in trajnostne rabe rib, načrtujejo parametre ribiškega upravljanja in varovanja.
(1)
Gozdarstvo je, čeprav gospodarsko pomembna dejavnost, malo opazna. Je tudi dejavnost, ki je prijazna do naravnih sestavin krajine. Gozd je naravno najbolj ohranjen del krajine, ki ima na posameznih zemljiščih predvsem varstveno vlogo. Zemljišča ščiti pred erozijo, ustvarja kakovostnejše življenjske razmere za naravne biološke vrste, posebej v povezavi s površinskimi vodami in mokrišči. Načrtovanje gozdnih cest mora upoštevati dostopnost do hudournikov in potrebna dela v povirjih.
(2)
Gozdovi v prvem varstvenem pasu zavarovanih virov pitne vode se razglasijo za gozdove s posebnim namenom.
(3)
Nosilci usmerjanja in gospodarjenja z gozdnim prostorom si morajo prizadevati za ohranjanje podobe kulturne krajine, zlasti v naslednjih krajinskih enotah:
-
na Savski ravni ob reki Savi Dolinki,
-
v goratem delu območja od Peči do državne meje,
-
v gozdnih ostankih v kmetijski krajini in v gozdnih obrobjih naselij.
(4)
V gozdovih je prepovedana vsaka sočasna raba gozda, ki bi ogrožala njegove funkcije, njegov obstoj ali namen.
(5)
Zelo pomembna je ohranitev deleža gozdnih ostankov v kmetijski krajini in ob naseljih.
(6)
V večnamenskih gozdovih, ki imajo izjemno poudarjeno ekološko ali socialno funkcijo, se posegi dovolijo Ie izjemoma (za javni interes), v gozdovih s poudarjenimi socialnimi funkcijami pa v primerih, ko gre za objekt, ki dopolnjuje načrtovano rabo gozda in gozdnega prostora skladno s poudarjeno socialno funkcijo.
(7)
V osrednjih predelih velikih kompleksov gozdov je dopustno na račun gozda osnovati Ie travne in vodne površine ter speljati gozdno cesto.
(8)
V kmetijski krajini in ob naseljih krčenje gozdov ni dopustno; izjema so nujni infrastrukturni objekti, v izjemnih primerih so dopustni drugi posegi v robnem območju večjih kompleksov gozdov, ob predhodnem osnovanju nadomestnih gozdnih površin v prizadeti krajini.
(9)
V gozdovih je dopustna rekreacija, ki ne zahteva posebnih objektov in naprav.
(10)
Pri presoji posegov v gozdni prostor ima javni interes prednost pred zasebnim.
(11)
Postavitev bivalnih in pomožnih ali drugih enostavnih objektov v gozdnem prostoru ni dopustna. Izjemoma je dopustna postavitev začasnih enostavnih objektov, ki neposredno služijo gospodarjenju z gozdom:
-
če gospodarjenja z gozdom ni mogoče izvajati drugače ali bi bil drugačen način gospodarjenja nesorazmerno dražji,
-
če postavitev takšnih objektov ne poslabšuje možnosti uresničevanja funkcij gozda,
-
če gre za omejen čas namenske rabe objekta.
Predhodno je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije, še pred tem pa je priporočljivo preveriti možnost posega v gozdni prostor.
(1)
Urejanje in varstvo voda obsega sorazmerno omejena območja vodotokov ali obvodnega prostora ter vodovarstvena območja glede na površino. Ena od funkcij upravljanja z vodami je preskrba prebivalstva z vodo. Druge funkcije zadevajo upravljanje z vodnim režimom voda, kar je povezano z gospodarjenjem z vodami in varovanjem ljudi in premoženja pred hudournim delovanjem voda ter skrb, da ne bi druge dejavnosti v prostoru poslabšale vodnega režima in kakovosti površinskih in talnih voda.
(2)
Za obvodni prostor je značilna velika biološka pestrost, ki praviloma ustvarja pestra krajinska prizorišča kot pomembno prvino krajinskega prostora.
(3)
Zaradi zaščite vodnih virov in vodovarstvenih območij pred onesnaženjem z fitofarmacevtskimi sredstvi in hranili, ki se jih uporablja v kmetijstvu, je v krajini treba ločevati vodni in kmetijski prostor z npr. obsežnimi vegetacijskimi pasovi.
(4)
Z usmeritvami za varstvo vodnih virov, vodnega in obvodnega prostora ter zadovoljivo oskrbo prebivalstva s kakovostno pitno vodo se bo:
-
nove posege v prostor načrtovalo na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih, poplavnih, erozijskih in drugih nestabilnih območij ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
-
zavarovalo in varovalo vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemali kot pitna voda ter varovalo zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
-
zagotavljalo racionalno rabo vode ter omogočilo ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevalo ali preusmerjalo gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter spodbujalo varčevanje v individualni porabi,
-
pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima upoštevala naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima,
-
usmerjalo v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaženja v skladu z zahtevami Evropske unije,
-
saniralo degradirana in ogrožena območja,
-
zagotavljalo možnost uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
-
sodelovalo v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin.
(5)
Gradnje malih hidroelektrarn so dovoljene v skladu s podrobnim načrtom za upravljanje z vodami.
(1)
Območje občine je bilo do zdaj premalo turistično usmerjeno, vendar bi se na tem področju lahko situacija izboljšala v smislu razvoja turizma, z upoštevanjem naslednjih ukrepov:
-
dopolnitev turistične ponudbe na obstoječih stavbnih površinah,
-
dopolnitev ponudbe za bližnje turistične centre skozi delo malih ponudnikov turističnih storitev,
-
ostala ponudba na kmetijah (konjereja, predelava mleka, med, biološko pridelana hrana) in možnost rekreacije (poleti pohodništvo, pozimi tek na smučeh),
-
zaradi prisotnosti voda v prostoru bi lahko nudili tudi športni ribolov v Savi Dolinki in akumulacijskem jezeru Završnica.
(2)
Za realizacijo teh ukrepov bo treba upoštevati naslednje usmeritve:
-
ohranjanje naravnih vrednosti in kulturne dediščine,
-
oblikovanje, izgradnja in prenova objektov namenjenih turizmu, ki povečuje kakovost prostora in ga ne degradira,
-
oblikovanje in spodbujanje trajnostnih oblik turizma in rekreacije v občini, z razvojem tistih segmentov turistične ponudbe, ki doprinesejo k ohranjanju poselitve in kulturne krajine,
-
naravne in kulturne vrednote se vključijo v turistično ponudbo z upoštevanjem njihove občutljivosti,
-
kvalitetno naravno in kulturno ohranjena območja se varuje in vzdržuje,
-
degradirana območja se sanira.
(3)
Pri vseh dejavnostih urejanja krajine, ki prostor gospodarsko izkoriščajo, mora obstajati skrb za ohranjanje turistične privlačnosti krajine.
(1)
V občini ni podeljenih rudarskih pravic za gospodarsko izkoriščanje ali raziskovanje mineralnih surovin.
(2)
Izhodišče za izkoriščanje mora biti predvsem racionalno, strokovno in okolju prijazno ravnanje z mineralnimi surovinami, ki temelji na ocenjenem stanju, potrebah in trendih na področju izkoriščanja mineralnih surovin ter čim večji samooskrbi pri izkoriščanju mineralnih surovin za gradbeništvo in kamnarstvo. Posamezni obstoječi površinski kopi so lahko še zanimivi za oskrbo lokalnih potreb (vzdrževanje makadamskih cest). Za potrebe vzdrževanja cest se lahko predvidi enega od odkopov, ki naj pridobi pravico za rabo mineralne surovine.
(3)
Obstoječe odprte lokacije opuščenih kamnolomov, peskokopov, glinokopov in odlagališč odpadkov se prepusti samosanaciji.
37. člen
(območja potencialnih naravnih in drugih nesreč)
(1)
Na večjem delu površine goratega dela Občine Žirovnica, vzhodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla, je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov zahtevnejše zaščite. Zahodno od potoka Ratibovec, Valvasorjevega doma in Vajneževega sedla je erozijsko območje – območje protierozijskih ukrepov običajne zaščite. Pod hribom Strnika (Bojanek) je erozijsko žarišče. Na teh območjih ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, tako da se območja prepušča naravni dinamiki.
(2)
Občina je dolžna urejati prostor za varnost pred naravnimi ali po človeku povzročenimi nesrečami. Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Žirovnica so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
-
lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč: gasilski dom Zabreznica, gasilski dom Smokuč,
-
zbirna mesta za reševalne ekipe: Občina Žirovnica, gasilski dom Zabreznica, gasilski dom Smokuč, Osnovna šola Žirovnica,
-
heliodrom: konjeniška parcela ob Cesarski cesti, med križiščema s cestama z Breznice in iz Doslovč,
-
pokopališča: Breznica, Rodine,
-
deponija ruševin: AS Smokuč-Doslovče v Rebru, v opuščeni gramoznici na pašniku, rezervna lokacija pa je lahko na Žirovniški planini,
-
sanitetno sprejemališče: prostori OŠ Žirovnica,
-
zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: obrtno poslovna cona v Žirovnici, parkirišča pred Vrbo,
-
zbirna mesta za materialno pomoč: prostori Karitasa, TVD Partizan,
-
zbirno mesto tuje pomoči: prostori občinske uprave.
7.3. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
(1)
Pri razporejanju dejavnosti in namenske rabe prostora na območju stavbnih zemljišč izhajamo iz temeljne ugotovitve dejanske in planirane pretežne namembnosti območij in površin. Za področja ureditvenih območij večine naselij v občini so dejavnosti razporejene izključno na osnovi potreb in analiz prevladujočih obstoječih dejavnosti.
(2)
Razvoj dejavnosti in raba prostora naselij sledi kontinuiteti prostorskega urejanja predvsem tam, kjer kvalitetne prostorske ureditve dajejo identiteto naseljem kot celoti ter posameznim predelom.
(3)
Različnim načinom zazidanosti in urbanistični izgrajenosti posameznih območij je potrebno prilagajati nove prostorske ureditve – tako v strukturnem kot oblikovnem smislu.
(4)
Po načelih pretežnosti, združljivosti in dopolnjevanja je možen tudi preplet posameznih kompatibilnih dejavnosti oziroma komplementarnih namenskih rab.
(1)
Zasnova kmetijskih površin opredeljuje površine najboljših kmetijskih zemljišč in površine drugih kmetijskih zemljišč.
(2)
Izogibati se je treba preoblikovanju drobno strukturirane kmetijske krajine v obsežne monokulturne kmetijske površine brez členitvenih prvin, ki so ustvarjale značilno krajinsko sliko teh območij v preteklih stoletjih, npr. obvodna zarast, drevesne in grmovne živice, posamična drevesa, izmenjava kultur na površinah z drobno parcelno strukturo in podobno.
(3)
Nadomeščanje kmetijskih zemljišč za posege, ki so večji od 5000 m2 in za katere je potrebno zaradi zagotavljanja in ohranjanja resursa zagotoviti ustrezna nadomestna kmetijska zemljišča, se določijo skladno z ugotovitvami iz okoljskega poročila.
Na podlagi opredeljenih funkcij gozdov so določene osnovne kategorije gozdov. Te so:
-
gozdovi s posebnim namenom, v katerih so gozdnogospodarski ukrepi dovoljeni,
-
gozdovi s posebnim namenom, v katerih gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni,
