Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

odločitev sodišča po prostem preudarku Sodišče sme o višini odškodnine odločiti po prostem preudarku le, če se ugotovi, da ima stranka pravico do odškodnine, vendar se njena višina ne da ugotoviti ali bi bila ugotovitev povezana z nesorazm...
odločitev sodišča v socialnem sporu V socialnem sporu sodišče praviloma odpravi izpodbijani upravni akt in samo odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Izjemoma lahko sodišče, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugo...
odločitev sodišča v sporu zaradi molka Če sodišče v upravnem sporu ugotovi, da je tožba zaradi molka organa utemeljena, tožbi ugodi in pristojnemu organu s sodbo naloži, da v določenem roku izda zahtevani upravni akt (69. člen ZUS-1). Sodi...
odločitev Ustavnega sodišča o sporni pravici Ustavno sodišče lahko v postopku ustavne pritožbe ob razveljavitvi ali odpravi posamičnega akta odloči tudi o sami sporni pravici, če je to nujno zaradi narave pravice, odprave nastalih posledic ali č...
odločitev Ustavnega sodišča o ustavni pritožbi Ustavno sodišče ustavni pritožbi ugodi, če ugotovi kršitev ustavnih pravic, in izpodbijani posamični akt razveljavi ter zadevo vrne pristojnemu organu v novo odločanje (59. člen ZUstS). Razveljavitev ...
odločitev v javnopravni zadevi Odločitev organa v javnopravni zadevi, s katero se posega v pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznika, mora izpolnjevati vse formalne zahteve po Zakonu o splošnem upravnem postopku. To vključ...
odločitev v mejah tožbenega zahtevka Sodišče odloča v mejah tožbenega zahtevka, vendar je vezano na identiteto zahtevka, ne pa nujno na vsako podrobnost v zapisu valute, če gre za isto ekonomsko vsebino. Izražanje glavnice v tuji valuti,...
odločitev v škodo pritožnika Organ druge stopnje lahko v pritožbenem postopku spremeni odločbo prve stopnje v škodo stranke le pod pogoji in iz razlogov, ki jih izrecno določa zakon (253. člen ZUP). Takšna sprememba je dopustna l...
odločitev v škodo pritožnika v upravnem postopku Drugostopenjski organ sme v pritožbenem postopku spremeniti prvostopenjsko odločbo v škodo pritožnika le, če so podani izredni pravni razlogi, kot so odprava odločbe po nadzorstveni pravici (274. člen...
odlog ali obročno plačilo davčnega dolga Davčni organ lahko na podlagi vloge davčnega zavezanca dovoli odlog ali obročno plačilo davčnega dolga, če bi se s plačilom davčne obveznosti lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih...
odlog ali obročno plačilo davčnih obveznosti O odlogu ali obročnem plačilu davčnih obveznosti se v skladu z davčno zakonodajo odloča na podlagi formalne vloge zavezanca, o kateri davčni organ odloči z odločbo. Trditve o obstoju ustnega ali nefor...
odlog ali obročno plačilo sodne takse Sodišče dovoli odlog ali obročno plačilo sodne takse, če bi bila s takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva za preživljanje stranke ali njenih družinskih članov (11. člen ZST-1...
odlog ali obročno plačilo sodnih taks Sodišče stranki odloži plačilo sodnih taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila z enkratnim oziroma takojšnjim plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja stranka ali njeni druži...
odlog davčne izvršbe Odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo je institut, o katerem davčni organ odloča primarno po uradni dolžnosti, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi (87. člen ZDavP...
odlog davčne izvršbe do odločitve o pritožbi Davčni organ odloži davčno izvršbo do vročitve odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo primarno po uradni dolžnosti, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi (87. člen ZDavP-2). Ker zakon predv...
odlog davčne izvršbe po uradni dolžnosti Davčni organ odloži davčno izvršbo do vročitve odločitve o pritožbi zoper odmerno odločbo po uradni dolžnosti, če oceni, da bi bilo pritožbi mogoče ugoditi (drugi odstavek 87. člena ZDavP-2). Ker gre ...
odlog delitve solastne stvari Odlog delitve solastne stvari je mogoč le zaradi zaščite utemeljenega interesa solastnika, ne pa zaradi varstva interesov tretjih oseb ali zaradi neugodnih tržnih razmer na nepremičninskem trgu (70. č...
odlog delitve solastnine Delitev solastnine je temeljna pravica solastnika, saj solastnina ni prisilna skupnost. Sodišče lahko na predlog solastnika delitev odloži le v primeru, da bi bila delitev v neprimernem času, kar pred...
odlog delitve stvari Pravico predlagati odlog delitve stvari v nepravdnem postopku ima zgolj nasprotni udeleženec, ne pa tudi predlagatelj postopka. Odlog delitve je mogoč le, če je zahteva podana v neprimernem času, pri ...
odlog in obročno plačilo davčnega dolga Davčni organ lahko fizični osebi dovoli odlog ali obročno plačilo davčnega dolga, če ugotovi, da bi plačilo davčne obveznosti ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov (10...