Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Zlata Tavčar
Kaj si želim v prihajajoči sezoni revije TFL Glasnik
Po dveh mesecih počitniškega premora se bomo spet brali vsak torek. Intervjuji, kolumne in vrsta aktualnih strokovnih člankov s pravnega, računovodsko-finančnega, javnonaročniškega in delovnopravnega področja so stalnica vsebine naše revije, seveda pa tudi okoljevarstvena, gradbena in informacijska varnost kot aktualna področja ne bodo izvzeta.
TEMA TEDNA
mag. Bećir Kečanović
Zakonodajna politika za družbo prihodnosti: na poti k XIX. Nomotehničnim dnevom
Dramatične napovedi o podnebnih spremembah povzročajo zaskrbljenost in preplah, primerljiv z odzivom na pandemijo covida-19. Iz zgodovine je znano, da naravnim katastrofam pogosto sledijo socialni pretresi, migracije, nasilje, lakota, vojne.
ČLANKI
Matej Babšek
Zamujene priložnosti kodifikacije splošnega upravnega postopka pri modernizaciji slovenske javne uprave
Upravni postopek, kodificiran v Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP), predstavlja mehanizem pravne države za uravnavanje družbenih razmerij med javnim in zasebnim interesom, pri čemer se v interakciji med usmerjevalnimi in usmerjanimi deli upravnega procesa zasleduje cilj ureditve upravnega razmerja
ČLANKI
Stanko Čokelc
Kako iz krize revizijske dejavnosti
Avtor članka vidi rešitve izhoda iz krize revizijske dejavnosti in jih predlaga v izbranih korakih. Slovenski inštitut za revizijo na podlagi ugotovitev te raziskave in avtorjeve pobude sprejme smernice za porabo časa pri revidiranju računovodskih izkazov. Te smernice lahko, če se z njimi strinja, v obliki priporočil, usmeritev ali drugih pravil revidiranja (za kar ima pristojnost) oziroma zgolj za presojo tveganj sprejme tudi Agencija za javni nadzor nad revidiranjem. Navsezadnje se po zgledu francoske rešitve lahko vnesejo v Zakon o gospodarskih družbah. Pooblaščene revizorje zdaj veže etični vidik za njihovo upoštevanje, direktorje revizijskih družb pa, da jih upoštevajo pri podpisu pogodb o revidiranju, saj morajo s podpisom pogodbe zagotoviti ustrezne kadrovske zmogljivosti in čas, potreben za kakovostno revidiranje. Pooblaščenemu revizorju, ki podpiše revizijsko mnenje, smernice zagotavljajo dovolj časa, da revizijo opravi kakovostno. Če to ni zagotovljeno, mora pisno obvestiti direktorja, ki s tem zaradi nezagotavljanja zadostnih pogojev za kakovostno revizijo vsaj deloma (sicer neformalno) prevzame odgovornost za revizorjevo mnenje, kar bi lahko (moralo) pooblaščenemu revizorju predstavljalo (predstavljati) olajševalno okoliščino ob nadzoru. Agencija za javni nadzor nad revidiranjem s sprejetimi smernicami dobi podlago za izredne nadzore ob neupoštevanju njenih določil.
ČLANKI
dr. Živko Bergant
Kaj je računovodstvo?
Avtor obravnava različne pristope k opredelitvi računovodstva in jih osvetljuje z vidika družbene odgovornosti vseh subjektov. Poudarja razliko med računovodenjem in računovodstvo in utemeljuje vpetost računovodstva v vsa temeljna socialna polja (državo, združbe, posameznike in družbo kot celoto). Pri tem pokaže tudi potrebo po preseganju odtujenosti računovodstva in njegovo vlogo v procesu trajnostnega razvoja. Posebej obravnava možnosti in potrebo po nadaljnjem razvoju računovodstva ter daje nekatere usmeritve v tem pogledu.