STA novice / Odbor DZ za notranje zadeve sprejel deklaracijo o vzponu skrajne desnice v Evropi (dopolnjeno)

Predsednica DZ Klakočar Zupančič je v uvodni predstavitvi deklaracije dejala, da je njen namen ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne opozoriti na nevaren trend ponovnega porasta skrajno desnih strank in ekstremističnih skupin. "Bojim se, da bo nacifašizem ponovno razprostrl svoja krila in bog ne daj morda tudi zmagal," je uvodoma izpostavila Klakočar Zupančič. Opozorila je, da tudi Slovenija pred tem ni varna, saj je po njenem opaziti vse več sovražnega govora, ki mu "moramo odločno reči ne".

"Narediti moramo vse, da Slovenija ostane nosilka in zagovornica najpomembnejših vrednot sodobne civilizacije, kot so mir, človekove pravice, človekovo dostojanstvo, demokracija, svoboda, solidarnost in pa humanitarnost," je poudarila.

V nadaljnji razpravi je omenila vzpon stranke Alternativa za Nemčijo, ki se je na zadnjih volitvah močno vzpela, kar je po njenem mnenju zaskrbljujoče zlasti zaradi netenja sovraštva. Ob tem je poudarila, da Slovenija na to ni imuna, in opozorila na shod zamaskiranih skrajnežev v Ljubljani, nasilje nad migranti in nacistični pozdrav dveh mlajših moških v ljubljanskem baru Pritličje.

Do deklaracije je bila kritična poslanka Levice in podpredsednica DZ Nataša Sukič, ki je opozorila, da deklaracija "ne gre dlje od obsodb skrajno desničarskih gibanj" in zato ni zmožna nasloviti problemov "obstoječega evropskega liberalnega establišmenta". Ob tem je izpostavila pomanjkanje sankcij proti Izraelu, ki po njenem izvaja genocid v Gazi, Evropska unija pa je zaradi neukrepanja soodgovorna.

Po mnenju zakonodajnopravne službe DZ, ki je k predlogu deklaracije pripravila pisno mnenje, deklaracija "ne ustvarja pravnih učinkov, ustvarja pa pomembne politične učinke, katerih moč je utemeljena na avtoriteti in pomenu DZ v državni ureditvi".

Na seji odbora je sodeloval tudi državni svetnik Rajko Fajt, ki je poudaril, da je na seji Državnega sveta o predlogu deklaracije potekala živahna razprava. Ob tem je dejal, da je bilo nekaj svetnikov mnenja, da bi morala biti deklaracija "bolj uravnotežena", ob tem pa je izpostavil povojno nasilje na območju nekdanje skupne države Jugoslavije.

Poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk je dejal, da so očitki o pomanjkanju uravnoteženosti neutemeljeni in ob tem izpostavil nesorazmerje med nasilnostjo tako imenovanih desničarskih in levičarskih ekstremistov, pri čemer naj bi se slednje, glede na primerjavo z desničarskimi ekstremisti, za ekstremiste označevalo po krivem.

Deklaracija v 37 točkah sicer govori o stališču DZ glede vzpona skrajne desnice. Pod deklaracijo so se ob vložitvi v DZ podpisali poslanci Gibanja Svoboda in SD.

Članov odbora iz vrst SDS na seji ni bilo.