Odpravnina je pomembna pravica delavca, ki mu pripada ob prenehanju delovnega razmerja, saj predstavlja finančno zaščito v prehodnem obdobju brez zaposlitve ali ob prehodu v pokoj. Poglejmo, kaj vse mora delavec vedeti o odpravnini, kdaj je do nje upravičen, kako se izračuna in kako ukrepati v primeru neizplačila.

Kdaj je delavec upravičen do odpravnine?

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) določa primere, v katerih je delavec upravičen do odpravnine. Ključna primera sta:

• Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov: Če delodajalec odpove pogodbo zaradi poslovnih razlogov (npr. reorganizacije, zmanjšanja števila zaposlenih), ima delavec pravico do odpravnine.
• Upokojitev: Delavec ima pravico do odpravnine tudi ob upokojitvi.

Skladno s sodno prakso (VDSS sodba Pdp 866/2012) odpravnina predstavlja pravico, ki je vezana na zakonsko določene razloge prenehanja delovnega razmerja. Odpravnina se izplača v enkratnem znesku.

Pomembno je poudariti, da v primeru odpovedi pogodbe iz razlogov na strani delavca (npr. krivdnih razlogov) odpravnina praviloma ne pripada.

Kako se izračuna odpravnina?

Izračun odpravnine je določen z zakonom, v določenih primerih pa se lahko pogodbeni stranki dogovorita tudi drugače kot določa zakon, vendar položaj za delavca ne sme biti slabši, kot ga določa zakon.

V skladu s 108. členom ZDR-1 je osnova za izračun odpravnine povprečna mesečna plača delavca v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe. Višina odpravnine je odvisna od dolžine zaposlitve:

• 1/5 osnove za vsako leto dela, če je bil delavec zaposlen od 1 do 10 let,
• 1/4 osnove za vsako leto dela, če je bil zaposlen od 10 do 20 let,
• 1/3 osnove za vsako leto dela, če je bil zaposlen več kot 20 let.

Ali se lahko delavec vnaprej odpove odpravnini?

Načeloma velja, da se delavec pravici do odpravnine ne more vnaprej odpovedati. Sodna praksa (Sodba VIII Ips 154/2003) jasno določa, da odpoved pravici do odpravnine vnaprej ni dovoljena, saj gre za pomembno varstvo delavca.

Vendar pa je v izjemnih primerih odpoved odpravnini mogoča, če so izpolnjeni strogi pogoji:

• Izjava o odpovedi mora biti prostovoljna, jasna in nedvoumna, brez napak volje (VDS Sodba Pdp 1801/98).
• Ne sme biti nobenega prisilnega pritiska s strani delodajalca.
• Delavec mora biti v celoti seznanjen s posledicami svoje odločitve.

Kljub temu je priporočljivo, da delavci pred kakršnokoli odpovedjo pravici do odpravnine poiščejo pravni nasvet.

Kaj storiti, če odpravnina ni izplačana?

Če delodajalec delavcu odpravnine ne izplača, mora delavec ukrepati v skladu z zakonskimi možnostmi.

Prvi korak je vedno pisno opozorilo delodajalcu. Delavec mora delodajalca obvestiti o dolgovani odpravnini in določiti primeren rok za njeno plačilo (VDS sklep Pdp 472/98).

Če delodajalec kljub opozorilu ne poravna obveznosti, lahko delavec:

• Vloži tožbo na pristojno delovno in socialno sodišče za izterjavo odpravnine (VDSS sklep Psp 211/2016 in VDS sklep Pdp 642/2005).
• Zahteva zakonske zamudne obresti, ker je odpravnina denarna terjatev.
• Uveljavlja pravice pri jamstvenem skladu (v primeru insolventnosti delodajalca).

Pri vseh postopkih je pomembno, da delavec dokumentira vso komunikacijo z delodajalcem.

Zakonski okvir in sodna praksa

Urejanje odpravnin v Sloveniji temelji predvsem na Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1) in bogati sodni praksi Višjega delovnega in socialnega sodišča (VDSS) ter Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (VSRS).

Poleg zakonskih določb so za razumevanje odpravnin ključne naslednje sodne odločbe:

• VDSS Pdp 866/2012: odpravnina je zakonsko določena pravica.
• Sodba VIII Ips 61/2004: pravila o izračunu odpravnine.
• VDSS Pdp 906/2001 in VDS Pdp 774/2004: osnova za izračun je neto plača.
• VDSS Pdp 1059/2011: možnost pogodbeno dogovorjene višje odpravnine.
• VDS Sodba Pdp 1801/98: pogoji za odpoved odpravnini.
• VDSS sklep Psp 211/2016 in VDS sklep Pdp 642/2005: pravice delavcev ob neizplačilu odpravnine.
• VDSS sklep Psp 641/2013 in Sodba VIII Ips 365/2005: možnost izredne odpovedi.

Odpravnina je torej ena izmed ključnih pravic delavcev. Njen namen je zagotavljati določeno finančno varnost ob prenehanju delovnega razmerja zaradi poslovnih razlogov ali upokojitve. Delavci morajo biti seznanjeni z osnovami izračuna odpravnine, pogoji za njeno pridobitev in postopki, če odpravnina ni izplačana. Prav tako morajo vedeti, da se pravici do odpravnine ni mogoče kar tako odpovedati brez strogo določenih pogojev. V vsakem primeru pa je priporočljivo, da delavec pri vprašanjih glede odpravnine poišče ustrezen pravni nasvet.