Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

svoboda izražanja pred sodiščem Svoboda izražanja (39. člen URS) v sodnem postopku ni absolutna in jo je treba tehtati v povezavi s pravico do enakega varstva pravic (22. člen URS) ter varstvom avtoritete in ugleda sodstva. Kritika ...
svoboda izražanja sindikalnega predstavnika Svoboda izražanja sindikalnega predstavnika pri opravljanju sindikalne dejavnosti uživa posebno varstvo, saj sindikat deluje kot avtonomna organizacija za varstvo delavskih interesov. Delodajalčeva na...
svoboda izražanja v delovnem razmerju Delodajalec lahko od delavca zahteva predhodno uskladitev izjav za medije le v primeru, ko delavec nastopa v imenu delodajalca ali je za odnose z javnostmi posebej zadolžen. Splošna prepoved dajanja i...
svoboda izražanja v ekonomskem oglaševanju Svoboda izražanja (39. člen Ustave RS) vključuje tudi ekonomsko oglaševanje, vendar je stopnja dopustnega omejevanja te svobode na področju gospodarskega sporočanja lahko večja kot pri drugih pojavnih...
svoboda izražanja v javnem interesu Kadar so predmet presoje izjave, ki prispevajo k razpravi v splošnem interesu, je varstvo svobode izražanja še posebej intenzivno, zato je prostor za njeno omejevanje zelo ozek. Omejevanje svobode izr...
svoboda izražanja v kazenskem postopku Pri presoji kaznivih dejanj zoper čast in dobro ime mora sodišče opraviti tehtanje med pravico do časti in svobodo izražanja (39. člen Ustave RS, 10. člen EKČP). Negativne vrednostne ocene, ki temelji...
svoboda izražanja v koliziji s pravico do časti Pri presoji kolizije med pravico do svobode izražanja (39. člen URS, 10. člen EKČP) in pravico do časti in dobrega imena (34., 35. člen URS) ima v primerih, ko gre za prispevek k razpravi o vprašanjih...
svoboda izražanja v koliziji z osebnostnimi pravicami Pri presoji kolizije med svobodo izražanja in varstvom osebnostnih pravic je ključno vprašanje, ali objava prispeva k razpravi v splošnem interesu družbe. Če vsebina objave obravnava vprašanja javnega...
svoboda izražanja v koliziji z zasebnostjo Pri tehtanju med pravico do svobode izražanja in pravico do zasebnosti (39. in 35. člen URS) sodišče uporablja merila ESČP: prispevek k razpravi v javnem interesu, status osebe (javna osebnost), predh...
svoboda izražanja v medijih Spletni arhivi medijev uživajo varstvo v okviru pravice do svobode izražanja, saj omogočajo dostop do informacij in prispevajo k demokratični razpravi o zadevah javnega interesa. Odreditev izbrisa čla...
svoboda izražanja v odnosu do sodstva Svoboda izražanja (39. člen URS) varuje tudi kritiko sodstva, vendar mora sodišče pri presoji posega upoštevati poseben položaj sodnikov, ki zaradi dolžnosti varstva zaupnih podatkov ne morejo javno p...
svoboda izražanja v politični razpravi Svoboda izražanja (39. člen URS) je temeljni steber demokratične družbe, ki uživa najvišjo stopnjo varstva pri kritiki nosilcev oblasti in političnih subjektov. Politične stranke kot subjekti javnega ...
svoboda izražanja v sodnem postopku Izjava priče, podana v sodnem postopku za potrebe ugotavljanja pravno pomembnih dejstev, uživa visoko stopnjo varstva v okviru svobode izražanja. Učinek takšne izjave se konzumira znotraj konkretnega ...
svoboda izražanja v sodnih postopkih Svoboda izražanja (10. člen EKČP, 39. člen URS) uživa poseben pomen v demokratični družbi, saj ne zajema le informacij in idej, ki so sprejete z odobravanjem, temveč tudi tiste, ki žalijo, šokirajo al...
svoboda medijskega izražanja Zbiranje informacij s strani novinarjev predstavlja bistven pripravljalni korak v novinarstvu in je neločljiv ter zaščiten del svobode tiska (10. člen EKČP). Omejitve novinarskega dela s strani nosilc...
svoboda novinarskega izražanja Svoboda novinarskega izražanja je ustavno varovana pravica, ki medijem omogoča poročanje o vprašanjih javnega pomena. Varstvo te pravice ni absolutno, vendar zgolj ugotovitev, da so bile v medijskem p...
svoboda odločanja delodajalca pri zaposlovanju Delodajalec ima na podlagi načela pogodbene svobode pravico do proste odločitve, s kom, če sploh, bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Odločitev delodajalca, da pogodbe o zaposlitvi ne sklene z nobenim od...
svoboda oporočnega razpolaganja Svoboda oporočnega razpolaganja je temeljno upravičenje, ki izhaja iz ustavne pravice do dedovanja (33. člen URS) in zapustniku omogoča, da samostojno odloči o usodi svojega premoženja za primer smrti...
svoboda opravljanja storitev Nacionalna zakonodaja, ki omejuje opravljanje storitev v zvezi z igrami na srečo, mora biti skladna s pravom Evropske unije, zlasti s svobodo opravljanja storitev (56. člen PDEU). Norme, ki so diskrim...
svoboda opravljanja storitev v EU Pravica do svobode opravljanja storitev v EU (56. člen PDEU) varuje subjekte, katerih pravice, obveznosti ali pravne koristi so predmet upravnega odločanja. Vendar pa ta pravica ne more biti uspešno u...