Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

grožnja in prevara Za obstoj grožnje ali prevare kot razloga za izpodbojnost pogodbe (60. in 65. člen ZOR) mora biti podano protipravno ravnanje, ki pri drugi stranki povzroči utemeljen strah ali zmoto glede odločilnih ...
grožnja kot napaka volje Grožnja je pravno relevantna napaka volje, ki povzroči izpodbojnost pogodbe, če utemeljeno povzroči strah pri pogodbeni stranki. Strah se šteje za utemeljenega, če je grozila resna nevarnost za življe...
grožnja kot razlog za izpodbojnost pogodbe Pogodba je izpodbojna, če je bila sklenjena zaradi utemeljenega strahu, ki ga je pri stranki z nedopustno grožnjo povzročila druga stranka ali tretja oseba (45. člen OZ). Strah se šteje za utemeljeneg...
grožnja kot razlog za razveljavitev pogodbe Pogodbo je mogoče razveljaviti, če je bila sklenjena zaradi utemeljenega strahu, ki ga je povzročila nedopustna grožnja pogodbene stranke ali tretje osebe (45. člen OZ). Strah se šteje za utemeljenega...
grožnja pri sklenitvi pogodbe Grožnja kot razlog za razveljavitev pogodbe (45. člen OZ) mora biti podana v času sklenitve pogodbe in mora pri drugi stranki povzročiti utemeljen strah. Grožnje, izražene po sklenitvi pogodbe, same p...
grožnja, sila ali zvijača pri prenosu premoženja Za obstoj podlage za denacionalizacijo zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa ali predstavnika oblasti (5. člen ZDen) je odločilno, da je bila volja upravičenca pri sklenitvi pravnega posla...
grožnja, sila ali zvijača v denacionalizaciji Pojem grožnje, sile ali zvijače v smislu 5. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) je treba razlagati širše od klasičnih civilnopravnih definicij. Presoja, ali je bila oseba pri prepustitvi premoženj...
Haaška konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok Namen Haaške konvencije je zagotovitev takojšnje vrnitve otrok, ki so bili protipravno odpeljani v tujo državo ali se tam zadržujejo, ter zagotovitev spoštovanja pravic do stikov v državi običajnega p...
Haaška konvencija o mednarodni ugrabitvi otrok V postopkih po Konvenciji o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (Haaška konvencija) velja prepoved izdaje meritorne odločbe o pravici do skrbi za otroka, dokler ni odločeno...
Haaška konvencija o prometnih nesrečah Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče, predstavlja specialni predpis (lex specialis) v razmerju do nacionalnih kolizijskih pravil o mednarodnem zasebnem pravu. Konvencija določa upo...
Haaška konvencija o ugrabitvi otrok Namen Haaške konvencije o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok ni vsebinsko reševanje sporov o starševski skrbi, temveč vzpostavitev prejšnjega stanja (vrnitev otroka). S tem se pristojni...
habilitacijski naziv Habilitacijski naziv je stopnja znanstveno-raziskovalne in pedagoške usposobljenosti kandidata, ki je pogoj za zasedbo določenih delovnih mest v visokošolskem sistemu. Postopek izvolitve v naziv je lo...
hierarhični položaj poslovnika Poslovnik Državnega zbora ima v delu, ki ureja postopek sprejemanja aktov Državnega zbora, v pravnem sistemu hierarhični položaj zakona, saj na abstrakten in originaren način ureja pravna razmerja. Za...
hierarhija delovnopravnih predpisov Kolektivne pogodbe in pogodbe o zaposlitvi ne smejo določati manj pravic, kot jih določa zakon ali kolektivna pogodba višje ravni. Delavec in delodajalec se lahko s pogodbo o zaposlitvi dogovorita le ...
hierarhija kolektivnih pogodb Pri določanju pravic in delovnih pogojev delavcev se uporablja načelo ugodnejše ureditve, kar pomeni, da se med več veljavnimi kolektivnimi pogodbami uporabi tista, ki je za delavca ugodnejša (5. člen...
hierarhija pravil cestnega prometa Udeleženci cestnega prometa so primarno dolžni ravnati po zakonsko določenih pravilih cestnega prometa. Pravila, določena s prometno signalizacijo, se upoštevajo le, če z zakonom ni določeno drugače, ...
hierarhija pravnih aktov Podzakonski predpis ne sme določati dokaznih sredstev, ki bi bila v nasprotju z zakonom ali bi omogočala obid zakonskih zahtev glede dokazovanja pravnih dejstev. Podzakonski akt mora biti v skladu z z...
hierarhija pravnih aktov pri določanju letnega dopusta Trajanje letnega dopusta se določi na podlagi zakona, kolektivne pogodbe ali pogodbe o zaposlitvi, pri čemer splošni akti delodajalca (pravilniki) ne smejo določati manj ugodnih pravic, kot jih delavc...
hierarhija pravnih aktov pri določanju plač Izhodiščna plača delavcev se določi na podlagi zakona in kolektivne pogodbe, ki zavezuje delodajalca. Organi nadzora ali sanacijski organi nimajo zakonske podlage, da bi s svojimi sklepi ali odredbami...
hierarhija pravnih aktov pri določitvi plače Plača delavca mora biti določena v skladu z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti delodajalca. Če je v pogodbi o zaposlitvi določena nižja osnovna plača (oziroma nižji količnik), kot jo za dol...

TFL AI Pomočnik

Pravni termin vam ni jasen? Vprašajte TFL AI pomočnika za razlago v kontekstu vaše situacije.

Vprašajte TFL AI