Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

konkretizacija prekrška v plačilnem nalogu Opis dejanskega stanja prekrška v plačilnem nalogu mora biti dovolj določen, da omogoča identifikacijo konkretnega protipravnega ravnanja kot dokazljivega dogodka. Zgolj povzemanje zakonske dikcije pr...
konkretizacija prepovednega zahtevka Pri predlogu za izdajo začasne odredbe s prepovednim zahtevkom mora upnik vsebino ravnanja, ki se dolžniku prepoveduje, ustrezno konkretizirati. Brez zadostne določnosti prepovednega zahtevka sodišče ...
konkretizacija pritožbenih navedb Pritožbene navedbe morajo biti dovolj konkretizirane, da omogočajo sodišču preizkus pravilnosti izpodbijane sodbe. Pavšalno sklicevanje na predhodne ugovore ali dokaze brez jasne povezave z dejanskimi...
konkretizacija pritožbenih očitkov Pritožnik mora v pritožbi zoper sodno odločbo jasno in določno navesti razloge, zaradi katerih odločitev izpodbija, ter jih vsebinsko konkretizirati. Zgolj pavšalno navajanje pritožbenih razlogov, kot...
konkretizacija pritožbenih razlogov Pritožnik je dolžan v pritožbi jasno in konkretizirano navesti pritožbene razloge, na katerih temelji izpodbijanje sodbe. Svoje obveznosti ne more izpolniti s pavšalnim sklicevanjem na navedbe in doka...
konkretizacija procesnih kršitev Stranka mora procesno kršitev v pravnem sredstvu zatrjevati povsem določno, kar vključuje natančen opis procesnega ravnanja sodišča, vključno z navedbo, kaj se je zgodilo, kdaj se je zgodilo ter v zve...
konkretizacija revizijskega očitka Revizija mora vsebovati jasno in določno navedbo procesnih kršitev, na katere se stranka sklicuje, pri čemer zgolj pavšalno navajanje zakonskih določb (npr. 339. člen ZPP) ne zadošča. Revident mora po...
konkretizacija revizijskih razlogov Revizija kot izredno pravno sredstvo zahteva natančno opredelitev razlogov, zaradi katerih se sodba izpodbija. Pri očitku bistvene kršitve določb pravdnega postopka mora revident konkretno navesti pre...
konkretizacija stroškovnega zahtevka v elektronski izvršbi V postopkih, kjer je predlog za izvršbo treba vložiti na predpisanem obrazcu, je stroškovni zahtevek upnika dovolj konkretiziran, če je obrazec izpolnjen skladno z obveznimi navodili o avtomatiziranem...
konkretizacija tožbenega zahtevka Tožeča stranka mora v tožbi navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (180. člen ZPP). Zahtevek mora biti nedvoumno individualiziran z ...
konkretizacija trditev Pri uporabi prekluzije je treba razlikovati med navajanjem novih dejstev in zgolj konkretizacijo ali razčlenjevanjem že podanih trditev. Naknadne navedbe, ki ostajajo znotraj istega dejstvenega substr...
konkretizacija ugovora v postopku Stranka mora v postopku svoje ugovore zoper višino terjatve podati določno in obrazloženo. Pavšalno zanikanje terjatve brez navedbe konkretnih razlogov ali opredelitve do posameznih postavk obračuna n...
konkretizacija zahtevka v upravnem postopku Konkretizacija zahtevka v upravnem postopku pomeni natančnejšo opredelitev že podanega zahtevka na podlagi novih informacij, pridobljenih med postopkom, in ne predstavlja nedovoljene razširitve ali sp...
konkretizacija zakonskega znaka kaznivega dejanja Za ustrezno konkretizacijo zakonskega znaka kaznivega dejanja, ki zahteva trajnejšo ali ponavljajočo se dejavnost (npr. „ukvarjanje“), mora opis dejanja vsebovati večkratna, načrtovana ravnanja ali en...
konkretizacija zakonskih znakov V kazenskem postopku morajo biti vsi abstraktni zakonski znaki kaznivega dejanja v opisu dejanja konkretizirani. Ni nujno, da so abstraktni znaki v obtožnem aktu dobesedno navedeni, vendar morajo vsi ...
konkretizacija zakonskih znakov kaznivega dejanja V opisu kaznivega dejanja morajo biti abstraktni zakonski znaki konkretizirani z navedbo dejanskih ravnanj storilca, zaznanih v zunanjem svetu. Ni nujno, da so abstraktni pojmi iz zakonskega besedila ...
konkretizacija zakonskih znakov prekrška Izrek odločbe o prekršku mora vsebovati jasno in določno opisano konkretno ravnanje storilca, s katerim so bili uresničeni zakonski znaki prekrška. Konkretizacija mora izhajati izključno iz izreka odl...
konkretizacija zakonskih znakov v izreku sodbe Opis kaznivega dejanja v izreku sodbe mora vsebovati vse zakonske znake kaznivega dejanja, vendar ni nujno, da dobesedno povzema zakonsko besedilo (269. člen ZKP). Zadostuje, da so v opisu navedene ko...
konkretizacija zakonskih znakov v obtožbi V kazenskem postopku sodišču v opisu kaznivega dejanja ni treba ponavljati ali opisovati zakonskih znakov, ki so v zakonu že dovolj določno opredeljeni, saj bi bilo to zaradi jasnosti in razumljivosti...
konkretizacija zakonskih znakov v obtožnem aktu Obtožni akt mora vsebovati opis dejanj, ki utemeljujejo vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja. Zadostna konkretizacija pomeni, da je iz opisa razvidno, na katero osebo se napad nanaša, v kakš...