Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

neodvisnost centralne banke Neodvisnost centralne banke (152. člen Ustave RS) obsega tudi finančno neodvisnost, ki zahteva zagotavljanje sredstev za njeno učinkovito delovanje in samostojno oblikovanje splošnih rezerv za kritje ...
neodvisnost delovnega spora od kazenskega postopka V individualnem delovnem sporu sodišče ne odloča o kazenski odgovornosti delavca, temveč zgolj o tem, ali njegovo ravnanje vsebuje znake kaznivega dejanja v kontekstu kršitve delovnih obveznosti. Delo...
neodvisnost državnega tožilstva Neodvisnost in samostojnost državnih tožilcev sta nujna pogoja za delovanje pravne države, saj zagotavljata nepristransko in pošteno sojenje. Ta ustavna načela prepovedujejo vsakršno politično vmešava...
neodvisnost kazenskega postopka Odločitev o odvzemu premoženjske koristi v konkretnem kazenskem postopku temelji na načelih proste presoje dokazov in iskanja materialne resnice, zato nanjo ne morejo vplivati drugačne sodne odločitve...
neodvisnost sodnika Sodnik je pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, pri čemer uživa neodvisnost na vseh stopnjah sodnega odločanja. Neodvisnost sodniku omogoča, da v okviru zakonskih pooblastil obli...
neodvisnost sodnikov Neodvisnost sodnikov (125. člen URS) zahteva takšno zakonsko ureditev plač, ki sodnike varuje pred njihovim dejanskim znižanjem in zagotavlja materialno neodvisnost skozi celotno trajanje mandata. Zak...
neodvisnost sodstva Neodvisnost sodnika pri odločanju (23. člen Ustave RS) pomeni, da je sodišče pri ugotavljanju dejanskega stanja in uporabi materialnega prava samostojno in vezano izključno na ustavo in zakon. Noben o...
neodvrnitev nevarnosti Kaznivo dejanje neodvrnitve nevarnosti po 321. členu KZ-1 stori, kdor ne naznani ali ne stori vsega potrebnega za preprečitev nevarnosti za življenje ljudi, okolje ali premoženje večje vrednosti. Za k...
neogibna potrebnost pripora Pripor je dopustno odrediti le, če je neogibno potreben za potek kazenskega postopka ali varnost ljudi, kar pomeni, da cilja ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi (201. člen ZKP, 20. člen URS). Obramba,...
neogibnost pripora Pripor se sme odrediti le, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi (20. člen URS). Sodišče mora pri odločanju o njegovi odreditvi upoštevati načelo sorazmernost...
neogibnost pripora in milejši ukrepi Pri odločanju o podaljšanju pripora mora sodišče presoditi, ali je pripor neogiben za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka. Sodišču ni treba posebej obrazložiti, zakaj ni odredilo milejšega ukr...
neomejena odškodninska odgovornost Uvedba neomejene odgovornosti tretjih oseb za dolžnikove obveznosti brez upoštevanja vzročne zveze med škodnim ravnanjem in nastalo škodo je v neskladju z načelom pravne države. Odškodninska odgovorno...
neomejljivost pooblastil zakonitega zastopnika Poslovodja kot zakoniti zastopnik družbe z omejeno odgovornostjo ima na podlagi zakona neomejena pooblastila za opravljanje vseh pravnih dejanj, ki spadajo v pravno sposobnost družbe. Statutarna ali d...
neopravičen izostanek priče Posledice neopravičenega izostanka priče z naroka za glavno obravnavo so urejene v 241. členu ZPP in ne vključujejo opustitve izvedbe dokaza z njenim zaslišanjem. Sodišče z neizvedbo zaslišanja priče ...
neopravičen izostanek z dela Neopravičen izostanek z dela kot razlog za prenehanje delovnega razmerja zahteva objektivno odsotnost upravičenega razloga za delavčevo neizpolnjevanje delovnih obveznosti. Zgolj delavčevo subjektivno...
neopravičena odsotnost z dela Neopravičena odsotnost z dela je kršitev delovnih obveznosti, ki delodajalcu omogoča prenehanje delovnega razmerja. Čeprav formalno priznanje bolniškega staleža ni edini dokaz za upravičenost odsotnos...
neopravičena odsotnost z dela kot odpovedni razlog Za zakonito prenehanje delovnega razmerja zaradi neopravičene odsotnosti z dela po določbi 6. točke prvega odstavka 100. člena ZDR (1990) mora delavec neopravičeno izostati z dela najmanj pet zaporedn...
neopredmetena dolgoročna sredstva Neopredmetena dolgoročna sredstva so naložbe v pridobitev materialnih pravic ali dolgoročno vračunljivi stroški in izdatki, ki soustvarjajo poslovne zmogljivosti podjetja. Kot sredstva se lahko obravn...
neopredmetena osnovna sredstva Kot neopredmetena osnovna sredstva se v davčnem smislu obravnavajo vlaganja v poslovne prostore, ki niso last davčnega zavezanca in jih zavezanec nima niti v najemu, vendar jih uporablja za opravljanj...
neosebna vročitev v hišni predalčnik Pri neosebni vročitvi fizični osebi s pustitvijo pisanja v hišnem ali izpostavljenem predalčniku mora vročevalec na vročilnici in na samem pisanju (kuverti) navesti vzrok za takšno ravnanje, datum puš...