Portal TFL
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
Strokovna revija
Tax-Fin-Lex
2350-5753
Zlata Tavčar
odv. Vesna Cukrov
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
INTERVJU
Zlata Tavčar
Anita Veternik: Pravniki naj bodo prevodniki med tehniko in ljudmi
Že od začetka smo bili seznanjeni tudi z omejitvami. Povsem se zavedamo, kje morajo biti postavljene meje umetne inteligence. Prizadevamo si, da umetna inteligenca nikoli ne bo zamenjala človeka, sploh ne odločevalca, ampak mora vedno ostati le orodje, pripomoček v rokah ljudi. Na podlagi teh izhodišč in povratnih informacij uporabnikov smo pripravili osnovo. Tako smo prišli do ideje za Virtualnega pomočnika, ki smo ga potem razdelili na več modulov. Konkretno smo izbrali bagatelna kazniva dejanja, alternativo (odloženi pregon in poravnavanje), iskanje po velikih količinah podatkov, in nenazadnje tudi bazo kazenskih sankcij. Ta baza bo lahko svojevrsten pripomoček državnim tožilcem pri predlaganju in obrazložitvi kazenskih sankcij v medsebojno podobnih primerih, cilj te funkcionalnosti pa je poenotenje kaznovalne prakse na območju celotne države.
TEMA TEDNA
Matjaž Voglar
Novejša sodna praksa v zvezi s skupnim premoženjem
Skupno premoženje je stvarnopravna kategorija družinskega prava in nastane, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa družinskopravna zakonodaja. Družinskopravno zakonodajo sestavljata Družinski zakonik (DZ) ter Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), ki se v sodni praksi še vedno uporablja, saj je bistveno, kdaj je premoženje začelo nastajati. To vprašanje sta obravnavala tudi Zakon o partnerski zvezi (ZPZ) in Zakon o registraciji istospolne partnerske skupnosti (ZRIPS). Drugi pol premoženjskega režima zakoncev (partnerjev) je posebno premoženje; to je tisto, ki je bilo pridobljeno pred nastankom zveze ali pozneje, vendar ne z delom, pa tudi stvari manjše vrednosti za izključno osebno rabo (77. člen DZ in prvi odstavek 51. člena ZZZDR).
ČLANKI
Nina Košmerl
Iz prakse: Javnost dela in javnost sej občinskega sveta
V praksi se vse pogosteje pojavlja problematika motenja dela občinskega sveta s strani poslušalcev seje. To je pogosteje v občinah, ki omogočajo osebno navzočnost občanov in predstavnikov medijev na sejah občinskega sveta (v nasprotju s snemanjem seje oz. predvajanjem v živo prek različnih kanalov), zlasti kadar je ta navzočnost popolnoma neregulirana. Naraščanje primerov motenja je mogoče pripisati tudi aktualnemu družbenemu okolju, v katerem so po eni strani na dnevnem redu občinskih svetov vse bolj kontroverzne teme, po drugi strani pa si posamezniki jemljejo pravico glasno, brezobzirno in brezkompromisno izražati in uveljavljati svoje mnenje, pogosto v nasprotju ne samo z demokratičnimi načeli, ampak tudi z osnovnim bontonom.
ČLANKI
Hristina Chagorska, dr. Daniel Zdolšek
Vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja
V prispevku analiziramo vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav različnih avtorjev proučimo, kateri dejavniki vplivajo na delovno okolje izvajalcev revidiranja in s tem na njihovo ravnanje ter kako ti dejavniki vplivajo na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Na začetku je opredeljen pojem delovnega okolja, kako poteka delo v revizijski skupini in sestava revizijske skupine. Dejavniki delovnega okolja so lahko pozitivni (ugodni) in negativni (neugodni) glede na vpliv na ravnanje izvajalcev revidiranja. Ugotovimo na primer, da lahko stres zaradi obremenitev dela in pomanjkanja časa zmanjša kakovost revidiranja. Delovna obremenitev zmanjša zadovoljstvo pri delu. Menjavanje revizorjev lahko zmanjša kakovost revidiranja zaradi povečanja konfliktov med revizorjem in revidiranim podjetjem. Ugotovimo, da dejavniki možnosti uravnavanja poklicnega dela in zasebnega življenja, možnosti napredovanja izvajalcev revidiranja ter izobraževanja in rasti izvajalcev revidiranja izboljšajo zadovoljstvo pri delu in s tem kakovost revidiranja. Na koncu prispevka na podlagi proučitve in ugotovitev iz preteklih raziskav podamo predloge za možno odpravo neugodnih in izboljšavo ugodnih dejavnikov delovnega okolja v revizijskih podjetjih.
ČLANKI
Jan Krajnik
Test čezmejnega interesa:gordijski vozel uporabe prava EU na področju javnega naročanja in koncesij
Ker je želel evropski zakonodajalec s posegi na področje upravnega prava zajeti tiste oddaje javnih naročil in podelitve koncesij, ki vplivajo na notranji trg, je v direktivah s področja javnega naročanja in koncesij jasno zamejil področje uporabe. Tako je nastala razmeroma preprosta shema: če javno naročilo oziroma koncesija spada na področje uporabe direktive, se uporabi pravo Evropske unije (EU), v nasprotnem primeru pa se uporabi nacionalno pravo. V to shemo je poseglo Sodišče EU in odločilo, da se za javna naročila in koncesije, ki izpadejo s področja uporabe direktiv, vendar imajo gotov čezmejni interes, kljub temu uporabljajo temeljna pravila in splošna načela Pogodbe o delovanju EU. S tem je Sodišče EU vzpostavilo tako imenovani test čezmejnega interesa, vendar mu ga v skoraj dvajset letih še ni uspelo povsem opredeliti. Avtor podrobno analizira vzpostavitev in uporabo testa čezmejnega interesa v sodni praksi Sodišča EU ter opozarja na številne nejasnosti in dileme, ki lahko nastanejo ob njegovi uporabi. Sklepno oblikuje tudi sistematičen test presoje skladnosti postopka oddaje javnega naročila oziroma podelitve koncesije z zahtevami primarnega prava EU.