TFL Izobraževanja / Dodatki za posebne pogoje dela: nadure, prazniki ipd.

Delavcu pripadajo dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa, in sicer za nočno delo, nadurno delo, delo v nedeljo, delo na praznike in dela proste dneve po zakonu. Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu, ki niso vsebovani v zahtevnosti dela, se lahko določijo s kolektivno pogodbo.

Novela Zakona o minimalni plači (ZMinP-B), ki velja od 1. 1. 2019, je spremenila definicijo minimalne plače. Iz minimalne plače je namreč izzvzela dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, od 1. 1. 2020 pa bodo izvzeti vsi dodatki (tudi dodatek za minulo delo) kar pomeni redefinicijo minimalne plače in v kontekstu z najnižjo osnovo za obračun prispevkov za socialna zavarovanja (v letu 2019 56% PLP) dodatno zapleta obračun plač.

Na webinarju bodo predstavljena delovnopravna pravila in sodna praksa, ki se tičejo dodatkov za delo in možni načini delavca, kako postopati v primeru neizplačila dodatkov.

Vprašanja, ki se jih bomo dotaknili na seminarju:

• Kdaj lahko delodajalec dodatke izplača v okviru osnovne plače?
• Ali je možna kompenzacija nadur z odsotnostjo z dela namesto plačila dodatka?
• Ali je delodajalec dolžan izplačati dodatke, če ga ne zavezuje nobena kolektivna pogodba?
• Kaj pomeni izplačilo bistveno zmanjšane plače, ki daje delavcu možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi?

dr. Nana Weber

Želja po vsakodnevnih izzivih, nenehnem nadgrajevanju znanja in dinamičnem delu z ljudmi jo je vodila do študija prava. Ker jo je pritegnilo predvsem civilno in gospodarsko pravo, je nadaljevala z magistrskim študijem civilnega in gospodarskega prava ter doktorskim študijem civilnega prava. V magistrskem in doktorskem delu je obravnavala tudi aktualne teme iz Družinskega zakonika. Največ izkušenj z različnih področij prava je pridobila na različnih stopnjah sodišč, na okrajnem (kazenski oddelek), višjem (civilni in oddelek za alternativno reševanje sporov) ter vrhovnem sodišču (delovno–socialni oddelek). Delo je nadaljevala na Državnem pravobranilstvu in pri odvetniku. Po zadnji zaposlitvi v kabinetu ministra za javno upravo je padla odločitev, da delo opravlja kot samostojna podjetnica. Prepričana je namreč, da lahko na tak način najbolje širi svoje poslanstvo, ki je v pomoči ljudem in skrbi za njihove interese. Delo v odvetništvu je nujna nadgradnja. Pomembno ji je, da se nenehno strokovno izpopolnjuje. Nazadnje je naredila izpita za svetovalko za begunce in mediatorko. Ker si prvenstveno prizadeva za mirno rešitev sporov, je mediatorka v Mediacijskem centru Ljubljana in v Mediacijskem centru Odvetniške zbornice Slovenije. Na eni od višjih ljubljanskih šol predava različne pravne predmete, na redni bazi pa piše strokovne članke iz različnih pravnih področij.