Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško

2573. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 106/10 – popr., 43/11 – ZKZ-C, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12 in 76/14 – odl. US) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 98/00 – prečiščeno besedilo, 5/03, 57/06, 47/10, 90/11 in 27/14) je Občinski svet Občine Krško na 8. seji dne 16. 7. 2015 sprejel

O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(predmet občinskega prostorskega načrta)

(1)

Občinski prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu OPN) je prostorski akt s katerim so, ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določeni cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtovane prostorske ureditve lokalnega pomena ter določeni pogoji umeščanja objektov v prostor.

(2)

OPN je enovit dokument, ki celovito obravnava prostorsko načrtovanje občine Krško in je hkrati strateški in izvedbeni prostorski akt ter podlaga za pripravo občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) in projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3)

Za OPN je bila izvedena celovita presoja vplivov na okolje in izdana odločba Ministrstva za okolje in prostor pod št. 35409-270/2010-MOP/35 z dne 27. 5. 2015 o izvedeni presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

2. člen

(vsebina in oblika OPN)

(1)

OPN vsebuje tekstualni in grafični del ter priloge.

(2)

Tekstualni del OPN vsebuje:

I.	UVODNE DOLOČBE
	II.	STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
		1.	Splošne določbe
		2.	Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
		3.	Zasnova prostorskega razvoja občine
			3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti
			3.2 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji
			3.3 Druga za občino pomembna območja
			3.4 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij
			3.5. Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt
		4.	Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter okvirna območja razpršene poselitve
			4.1 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
			4.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih
			4.3 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij
			4.4 Sanacija in prenova razpršene gradnje
			4.5 Okvirna območja razpršene poselitve
		5.	Usmeritve za razvoj v krajini
			5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire
			5.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora
			5.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje
			5.4 Območja in objekti za potrebe obrambe
		6.	Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
			6.1 Prometna infrastruktura
			6.2 Elektronske komunikacije
			6.3 Energetika
			6.4 Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja
		7.	Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč
			7.1 Usmeritve za določitev osnovne namenske rabe
			7.2 Usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe
		8.	Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev
		9.	Kartografski del strateškega dela občinskega prostorskega načrta
		10.	Konceptualni del urbanističnih načrtov
			10.1 Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem
			10.2 Urbanistični načrt Brestanica
			10.3 Urbanistični načrt Senovo
			10.4 Urbanistični načrt Podbočje
			10.5 Urbanistični načrt Raka
	III.	IZVEDBENI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
		1.	Splošne določbe
		2.	Skupni prostorski izvedbeni pogoji
			2.1 Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem
			2.2 Skupni pogoji glede vrste posegov v prostor, postavitve in oblikovanja objektov ter parcelacije
			2.3 Skupni pogoji za gospodarsko javno infrastrukturo
			2.4 Skupni pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, obrambnimi potrebami ter glede varovanja zdravja
			2.5 Skupni pogoji glede tehničnih zahtev objektov
			2.6 Skupni pogoji glede gradnje na območjih gozda in kmetijskih zemljišč
		3.	Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji
			3.1 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za naselja in odprti prostor
			3.2 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Krško z Leskovcem pri Krškem
			3.3 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Brestanica
			3.4 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Senovo
			3.5 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Podbočje
			3.6 Podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji za območje urbanističnega načrta Raka
		4.	Kartografski del izvedbenega dela OPN
	IV.	POSEBNE DOLOČBE
	V.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Sestavni del odloka je tudi priloga 1: Strokovna podlaga za obnovo fasad na območju Zatona – Usmeritve za prenovo fasad na območju Zatona.

(3)

Grafični del strateškega dela OPN vsebuje:

– 211 Zasnova prostorskega razvoja občine	M 1: 50000
– 212 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega
javnega dobra	M 1: 50000
– 213 Zasnova okvirnih območij naselij, razpršene gradnje ter območij razpršene poselitve	M 1: 50000
– 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in za celovito prenovo	M 1: 50000
– 214/2 Usmeritve za razvoj v krajini	M 1: 50000
– 214/3 Usmeritev za določitev namenske rabe zemljišč	M 1: 50000
(4) Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje:
– 221 Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste	M 1:50000
– 222 Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij
– gospodarske javne infrastrukture	M 1: 50000
– 223 Prikaz območij enot urejanja prostora in podrobnejše namenske rabe prostora	M 1: 5000
– 224 Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture	M 1: 5000
– 225 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
A – EUP SEN 0414	M 1: 1000
B – EUP SLV 07	M 1: 500
C – EUP LES 045	M 1: 500
D – EUP LES 046	M 1: 500
E – EUP VEV 091	M 1: 2500
F – EUP SME 08	M 1: 1000
G – EUP LES 044	M 1: 1000
H – EUP VEV 092	M 1: 500

(5)

Priloge Občinskega prostorskega načrta Občine Krško vsebujejo:

1.

Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta

2.

Prikaz stanja prostora

3.

Strokovne podlage (Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem, Urbanistični načrt Brestanica, Urbanistični načrt Senovo, Urbanistični načrt Podbočje, Urbanistični načrt Raka)

4.

Analiza smernic, smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora

5.

Obrazložitev prostorskega akta

6.

Povzetek za javnost

7.

Okoljsko poročilo

8.

Ostala gradiva izdelana v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora in strokovne podlage, ki so bile upoštevane pri načrtovanju

3. člen

(pomen kratic)

Pomen kratic:

VH – vodohran

AC – azbestno cementna cev

CKŽ – Cesta krških žrtev

ČN – čistilna naprava

DKN – digitalni katastrski načrt

DLN – državni lokacijski načrt

DPN – državni prostorski načrt

DV – daljnovod

EPO – ekološko pomembno območje

EUP – enota urejanja prostora

GJI – gospodarska javna infrastruktura

HE – hidroelektrarna

HMO – hidromelioracijsko območje

IC – industrijska cona

JPP – javni potniški promet

KB, KBV – kablovod

MPN – majhna poplavna nevarnost

NEK – Nuklearna elektrarna Krško

NSRAO – nizko in srednje radioaktivni odpadki

NUP – nosilci urejanja prostora

NV – naravna vrednota

OPN – občinski prostorski načrt

OPPN – občinski podrobni prostorski načrt

OVE – obnovljivi viri energije

PAR – predhodne arheološke raziskave

PC – poslovna cona

PE – populacijska enota

PM – trdni prašni delci

PMF – največja možna poplavna voda (probable maximum flood – PMF)

PPN – preostala poplavna nevarnost

RPE – register prostorskih enot

RTP – razdelilna transformatorska postaja

SM – stojno mesto

SN – srednje napetostno

SPN – srednja poplavna nevarnost

SVTK – signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave

ŠOEK – širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij

UN – urbanistični načrt, ureditveni načrt

URE – učinkovita raba energije

TEB – termoelektrarna Brestanica

TK – telekomunikacije

TP – transformatorska postaja

ZN – zazidalni načrt

LC – lokalna cesta

PIP – prostorski izvedbeni pogoji

VPN – visoka poplavna nevarnost

VKO – vizualno komunikacijski objekti

VVO (I, II, III) – vodovarstveno območje

4. člen

(pomen izrazov)

(1)

Pomen izrazov, ki niso opredeljeni v prostorski zakonodaji:

Avtohton, prvoten, domač, nastal na kraju, kjer se pojavlja; izviren, samonikel (npr. avtohtone drevesne vrste, avtohtona tipologija objektov).

Brajda je ogrodje, na katerem je napeljana vinska trta ali sadno drevje.

Celovita prenova (revitalizacija) je zbir različnih dejavnosti, s pomočjo katerih se z ustreznim prostorskim načrtovanjem izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere na določenem območju, s pomočjo katerih se ponovno zagotovi ohranitev grajenih struktur in oživi urbana in druga območja. Celovita prenova se na območjih kulturne dediščine izvaja ob ohranjanju prepoznavnih značilnosti prostora in kulturnih vrednot varovanega območja.

Čop je trikotna zapolnitev na robu strehe, ki lahko sega največ do 1/3 dolžine strešine.

Dopolnilna gradnja je gradnja objekta v vrzeli med obstoječimi zgrajenimi objekti.

Drevored je linijska zasaditev več kot petih dreves.

Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji, je razmerje med zazidano površino in celotno površino parcele, namenjene gradnji. V zazidano površino se štejejo tlorisni gabariti največje etaže stavb nad terenom, vključno s tlorisnimi gabariti vseh enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so stavbe.

Gabarit objekta je volumen objekta omejen z obodnimi stenami in streho.

Gank je lesen balkon na vzdolžni fasadi objekta s polno ograjo z vertikalno postavljenih desk, ki je pokrit z napuščem strehe ter podprt ali vpet z lesenimi stebri.

Grajeno območje kmetije je stavbno zemljišče ali parcela namenjena gradnji, na kateri stoji stanovanjski objekt s pripadajočimi kmetijskimi objekti, ki so medsebojno povezani z dovozi, potmi in drugimi zunanjimi površinami. Opredeli se tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli legalno zgrajenih stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma parcel namenjeni gradnji, če so te določene, in sicer ne glede na to ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.

Kakovostno pomeni doseganje meril iz veljavnih standardov ter povzemanje za neko okolje značilnih velikosti, materialov, barv in drugih oblikovnih značilnosti tako, da na novo zgrajena stavba ne odstopa od že zgrajenih stavb oziroma sledi tipologiji obstoječih stavb.

Kolenčni zid je stena v mansardni etaži in se meri od vrha zadnje medetažne konstrukcije do kapne lege.

Kolesarski pas širine 1,0 m je površina namenjena kolesarskemu prometu in poteka ob robu cestišča, kjer hitrost motornega prometa v povprečju ne presega 50 km/h in je odstotek tovornih vozil zanemarljiv. Kolesarski pas je dvostranski enosmerni (2 x 1,0 m).

Kolesarska steza je pas širine 2,5 m, ki poteka ob vozišču motornega prometa in je nivojsko ločen, namenjena je le kolesarjem.

Klasična frčada je frčada s simetrično dvokapno streho z napuščem.

Kulturna dediščina so nepremičnine in območja, ki se varujejo na podlagi predpisov s področja varstva kulturne dediščine.

Nadomestna gradnja je novogradnja na mestu obstoječega odstranjenega objekta z enako funkcijo kot jo objekt ima.

Naselbinska dediščina je nepremična dediščina, ki v naravi predstavlja mestno, trško ali vaško jedro, njegov del ali drugo območje poselitve.

Nedovoljeni objekt je nelegalna gradnja ali neskladna gradnja in pomeni, da se dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo ali so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja oziroma v nasprotju z njim.

Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.

Objekti, ki nimajo višine so grajeno javno dobro (pločniki …), objekti gospodarske javne infrastrukture in priključki nanjo (jaški, objekti za odvodnjavanje ceste …), športna igrišča in podobno.

Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, ki je bil zgrajen na podlagi in v skladu z gradbenim oziroma drugim predpisanim upravnim dovoljenjem, oziroma je bil zgrajen pred letom 1967.

Obvodni prostor je zemljišče, ki obsega obalni in priobalni pas rek in pritokov ter stoječih voda.

Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo. Namenjeno je lahko eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev, načrtovana v sklopu parka ali drugega območja. Otroško igrišče je enostavni objekt, če ima površino do 500 m2.

Parcela namenjena gradnji je stavbno zemljišče, namenjeno gradnji. Sestavljena je iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu. Sem se šteje gradbena parcela po prejšnjih predpisih.

Pastelne barve so vsi odtenki barv z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi. Pastelna barva ne izstopa iz okolice, ni agresivna, fluorescentna ali intenzivna.

Pešpot je utrjena, neprometna površina, namenjena hoji. Pojem pešpot v tem dokumentu zajema: gozdno-učno pot, planinsko pot, pohodniško pot, ki je lahko delno urejena tudi po poljskih poteh.

Praviloma pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če pa to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev (razmere na terenu, geomehanske lastnosti tal in drugi utemeljeni razlogi) ni možno, je treba odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor (gradbeno, uporabno dovoljenje ipd.).

Pultno okno je pokončno okno v strehi pravokotne oblike. Leži med dvema legama, z dvigom strehe za višino okna. Okno je pokrito enokapno, vendar samo zgoraj in ne ob straneh. Streha nad pultnim oknom lahko sega do največ tri vrste strešine od roba slemena in od spodnjega roba strehe. Naklon strehe nad pultnim oknom ne sme biti manjši od 20°.

Predhodna preveritev je urbanistična, krajinska, arhitekturna, prometna ali gradbeno-tehnična strokovna podlaga, ki se izdela v okviru priprave OPPN. Predhodno preveritev izdela in utemelji pooblaščen inženir stroke, ki ustreza vrsti posamezne ureditve ali posega, in z njo utemelji umestitev posegov, ureditev v prostor ali sanacijo degradiranih prostorov. Strokovno podlago potrdi občina.

Prostorska zasnova je konceptualni, dolgoročno naravnan dokument, katerega osnovni namen je dati prostorska izhodišča, koncept razmestitve programa in usmeritve za pripravo prostorskega akta.

Razvojne potrebe občine so potrebe za širitev površin za stanovanjski, gospodarski, kulturni in socialni razvoj občine, pridobljene na podlagi predhodno izdelanih strokovnih podlag s posameznega področja ter posameznih pobud javnosti pridobljenih v času do začetka izdelave tega dokumenta.

Reflektirajoča kritina je iz materiala, ki odbija svetlobo ali se v njej zrcali okolica.

Regija Posavje sestavljajo občine Krško, Brežice, Sevnica, Kostanjevica na Krki ter Radeče in Bistrica ob Sotli.

Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin. Sleme pri dvokapnih in večkapnih objektih poteka vzporedno z daljšo stranico objekta.

Somestje – v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije tvorijo v obravnavanem prostoru somestje mesta Brežice, Krško in Sevnica.

Sonaravno urejanje vodotokov in brežin je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih, naravovarstvenih in drugih vidikov.

Transparentna ograja je sestavljena iz kamna, betonskih, kovinskih ali lesenih elementov, na način, da deluje transparentno, kar pomeni, da omogoča poglede skozi. Nasprotno, ograja ne sme biti polna. Transparentnost ograje mora biti enakomerno razporejena po celotni dolžini ograje.

Urbane funkcije so sestavljene iz mestotvornih funkcij oz. tistih funkcij, zaradi katere je mesto nastalo (turizem, rudarstvo, industrija …) ter mestoslužnih funkcij oz. funkcij, katere mestu služijo (komunala, trgovina, šolstvo, zdravstvo …).

Varstvene zahteve so pravne podlage nosilcev urejanja prostora in predpisujejo pogoje in omejitve v prostoru.

Večnamenska pot je pas širine 3 m, ki je prostorsko ločen od cestne infrastrukture in je namenjen izključno kolesarskemu prometu ter ostalemu mirujočemu prometu (pešci).

Večnamenska steza je pas širine 2,5 m, ki poteka ob vozišču motornega prometa in je nivojsko ločen, namenjena je kolesarjem in pešcem.

Vinotoč in osmica je zidanica, v kateri je del površin namenjen za dejavnost točenja vina in postrežbe hrane.

Zidanica je pritličen gospodarski objekt (nestanovanjska stavba), namenjen za pripravo in spravilo (hrambo) pridelka ter orodja. V objektu se lahko uredijo bivalni prostori, ki so namenjeni uporabi v času kmetijskih opravil v vinogradu.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem členu, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.

(3)

Kadar se pomen izrazov iz prvega odstavka tega člena in iz drugih členov, ki so vsebinsko enaki izrazom iz zakonov in drugih državnih predpisov, zaradi spremembe teh aktov spremeni, se uporabljajo v svoji spremenjeni obliki.

II. STRATEŠKI DEL OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA

1 Splošne določbe

5. člen

(splošne določbe)

Strateški del OPN določa izhodišča in cilje ter zasnovo prostorskega razvoja občine. Določa usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč in prostorskih izvedbenih pogojev ter zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena. Določa območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana ter območja razpršene poselitve.

2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

6. člen

(osnovne ugotovitve, ki izhajajo iz analiz stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja)

(1)

Občina Krško je z 286,5 km² in več kot 26.000 prebivalci največja občina v regiji Posavje. Občina ima 158 naselij. Večina prebivalcev živi v občinskem središču Krško ter pomembnejših lokalnih središčih, kjer so razvite urbane funkcije in kjer se zagotavljajo možnosti prostorskega razvoja. Pretežni del občine predstavlja razpršena poselitev.

(2)

Občina Krško ima pomembno strateško lego v prostoru, saj se nahaja na stiku ravninskega sveta Krškega polja in hribovitih Gorjancev ter Posavskega hribovja. Njena obmejna lega ter dolinski svet ob reki Savi predstavljata pomembno razvojno os in prometno žilo, ki povezuje vzhodno in jugovzhodno Slovenijo z ostalimi deli države in s tujino.

(3)

Občina Krško je tik ob vseevropskem prometnem omrežju (TEN-T) ter panevropskem koridorju München – Ljubljana – Zagreb – Beograd. Občina Krško je tudi ob pomembni regionalni prometni povezavi Celje – Sevnica – Krško – Novo mesto. Zaradi velike površine in goste poseljenosti ima občina Krško tudi zelo dobro razvito notranjo prometno infrastrukturo.

7. člen

(razvojne potrebe v občini in razvojne potrebe države in regije)

(1)

Razvojne potrebe države in regije na območju občine Krško so usmerjene v razvoj energetike, gospodarstva in prometne infrastrukture.

(2)

Težnja občine je spodbuditi gospodarski razvoj in zadržati obstoječe prebivalstvo, zlasti na podeželju, oziroma ustvariti pogoje za gospodarski in kulturni razcvet občine. Prednostno se razvijajo upravne dejavnosti, centralne dejavnosti ter visoko šolstvo. Zaradi naravnih kvalitet in reliefnih značilnosti se spodbuja tudi razvoj turizma.

(3)

Na področju lokalnega infrastrukturnega urejanja so med prioritetnimi nalogami razširitev Zbirnega centra Spodnji Stari Grad kot regijskega centra, izgradnja kanalizacijskega omrežja s pripadajočimi čistilnimi napravami, dogradnja vodovodnega omrežja in obnova cest ter razvoj širokopasovnih povezav.

(4)

Za občino je prednostna obnova objektov v mestu, celovito urejanje naselij na celotnem območju občine Krško ter posodobitev in energetska obnova izobraževalnih objektov. Obnavljajo se tudi drugi objekti družbenih dejavnosti ter vzpostavljajo prostorski pogoji za čim večje vključevanje otrok v vrtce.

8. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)

Občina Krško je v območju vpliva mesta Zagreb, zato je v skladu z izhodiščem Strategije prostorskega razvoja Slovenije na območju občine treba spodbujati pospešen prostorski razvoj. Z načrtovanjem učinkovitih mestnih mrež, gospodarskih con, turističnih središč in drugih dejavnosti se zagotavlja enakovrednost slovenskih območij v primerjavi s sosednjimi.

(2)

Razvoj gospodarstva v občini Krško se dopolnjuje z razvojem gospodarskih dejavnosti v sosednjih občinah. Gre za področja: energetika, komunalno-prometna infrastruktura, letalski promet (letališče Cerklje ob Krki) in ostala gospodarska področja. Pri razvoju gospodarstva je treba težiti k enakomerni porazdelitvi dostopnosti storitev za vse prebivalce v regiji.

(3)

Razvoj regijskih funkcij se prioritetno usmerja v somestje Brežice – Krško – Sevnica s porazdelitvijo in dopolnjevanjem upravnih, zdravstvenih, izobraževalnih, športnih in turističnih funkcij.

(4)

Razvoj občine temelji na povezovanju in sodelovanju z okoliškimi občinami, tudi na področju turizma, saj lahko le celovita ponudba omogoči gostom še več dodatne turistične ponudbe in tržno zanimive in inovativne integralne turistične produkte. Turistične produkte je treba promovirati tudi čez državno mejo Republike Slovenije, predvsem v bližnji Republiki Hrvaški.

9. člen

(cilji, ki izhajajo iz strategije prostorskega razvoja Slovenije)

(1)

Mesto Krško z Leskovcem pri Krškem kot del somestja: Krško z Leskovcem pri Krškem se skupaj z Brežicami in Sevnico, s katerima tvori somestje, razvija kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij. Pri načrtovanju in urejanju širšega mestnega območja se upošteva racionalno rabo prostora, ranljivost kakovosti okolja, potrebnost obnove stavbne in naselbinske dediščine, možnosti za umeščanje športno rekreativnih in drugih zelenih površin, obstoječe omrežje prometnic in možnosti navezave na javni potniški promet.

(2)

Razvoj prometne infrastrukture: Usklajen razvoj prometnega omrežja in omrežja naselij, povezanost in razvoj prometnih vozlišč ter prometno-logističnih terminalov se razvija predvsem z namenom zagotavljanja prometne povezanosti občine Krško z drugimi območji, predvsem s somestji Brežice in Sevnica ter zagotavljanjem skladnejšega razvoja celotnega državnega ozemlja in z namenom povezovanja s širšim evropskim prostorom. Prometno omrežje naj se razvija kot celovit prometni sistem, ki povezuje vse oblike in vrste prometa v skladu s prostorskimi danostmi. Prenavlja in dograjuje naj se obstoječa prometna infrastruktura (ceste, kolesarski promet, mirujoč promet), z zagotavljanjem ureditev, ki omogočajo prometno varnost in pretočnost.

(3)

Spodbujanje javnega potniškega prometa: Med pomembnejše cilje se uvršča ustavljanje trenda upadanja števila uporabnikov javnega potniškega prometa in dolgoročno spodbujanje oziroma povečanje števila uporabnikov le-tega. Zagotavljati je treba ustrezno frekvenco, udobnost, hitrost in ugodne cene javnega potniškega prometa in ločevati kolesarski in motorni promet povsod tam, kjer razmere to omogočajo. Povečevati je treba obseg javnega potniškega prometa in izvajati ukrepe za spodbujanje pešačenja in kolesarjenja.

(4)

Ohranitev in razvoj energetike: V okviru gradenj nove infrastrukture in posodabljanja obstoječe, se spodbuja izgradnja tistih energetskih objektov, s katerimi se omogoča kvalitetna in zanesljiva oskrba Slovenije z energijo. Zaradi obstoječih in načrtovanih energetskih objektov državnega pomena, se občina Krško uvršča med energetsko najpomembnejše občine v Sloveniji in ima zaradi tega specifično vlogo v slovenskem prostoru. V sklopu obstoječih energetskih dejavnosti se omogočata nadaljnji razvoj in posodabljanje objektov. Pri umeščanju novih energetskih objektov v prostor je treba, ob upoštevanju načel vzdržnega prostorskega razvoja, zagotavljati njihovo optimalno vključenost v slovensko energetsko omrežje in preprečevati prekomerne vplive na prostor in okolje.

(5)

Obvezno upoštevanje naravnih procesov, ki lahko ogrožajo poselitev in človekove dejavnosti, kot omejitev pri načrtovanju rabe in dejavnosti v prostoru: Prostorski razvoj na ogroženih območjih je treba načrtovati v skladu z omejitvami zaradi naravnih in drugih nesreč, kot so poplave, zemeljski in snežni plazovi, erozija, požari v naravnem okolju in potresi. Potencialna tveganja je treba zmanjševati s preventivnim načrtovanjem, in sicer z razmeščanjem dejavnosti v prostor izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem aktivnosti, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče. Na območjih, kjer so urbana naselja že ogrožena zaradi poplav, plazov ali potresov v območju občine Krško je treba zagotavljati ustrezne prostorske rešitve za zmanjševanje posledic morebitnih naravnih nesreč.

10. člen

(cilji, ki izhajajo iz občinskih razvojnih potreb)

(1)

Cilj je zagotavljati ustrezne prostorske možnosti za razvoj gospodarskih, izobraževalnih in storitvenih dejavnosti, zlasti z ustreznim opremljanjem z gospodarsko javno infrastrukturo. Cilj je tudi zagotavljati ustrezno energetsko ter komunalno opremljenost naselij, z dogradnjo plinovodnega omrežja, prenovo ter novogradnjo kanalizacije s čistilnimi napravami ter omrežja za oskrbo s pitno vodo. Cilj je ohranjati poselitev na območju razpršene poselitve in na območju zidanic, kot tipične pozidave gričevnatega območja z vinogradi.

(2)

Razvoj poselitve se prednostno usmerja na proste, degradirane in nezadostno izkoriščene površine znotraj naselij, pri čemer je cilj tudi omogočanje širitev v mestu Krško z Leskovcem in zlasti v lokalnih središčih. Z revitalizacijo naselij je treba izboljšati kakovost bivalnih razmer. Zagotavljati je treba sanacijo razpršene gradnje ali drugače neustrezno izrabljene površine. Za ohranitev poseljenosti ter kulturne krajine se poselitev racionalno širi na komunalno že urejena ter prometno dostopna območja.

(3)

Ohranjanje, povezovanje in razvoj potencialov za razvoj turizma in rekreacije. Načrtovanje rabe prostora za turistične namene je treba izvajati v skladu z razvojno paradigmo trajnostnega turizma, neposredno s preudarnim umeščanjem in graditvijo turističnih objektov in posredno s skrbjo za ohranitev kulturne dediščine ter naravnih vrednot kot glavnih virov turističnega gospodarstva. Na področju turizma se v občini Krško spodbuja medsebojno povezovanje posamičnih obstoječih ali novih programov.

(4)

Prepoznavnost prostora občina zagotavlja z ohranjanjem območij naselbinske dediščine, tipoloških značilnosti kulturne krajine ter naravnega okolja. Razvoj poteka v skladu z ekološko zmogljivostjo okolja na območju občine.

(5)

Ohranja se pridelovalni potencial tal za kmetijsko rabo in vzdržuje stanje gozdov, v smislu njihove biotske pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij z namenom zagotoviti optimalen delež samooskrbe s hrano.

11. člen

(cilji in priporočila glede varstva okolja in človekovega zdravja)

(1)

Izboljšuje in ohranja se okoljski potenciali in naravni viri, z ohranjanjem kakovosti vodnih virov, zmanjševanjem obremenjevanja okolja z odpadki, ohranja se krajinsko in biotsko raznovrstnost, zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, zmanjšuje emisije onesnaževal in zmanjšuje obremenjenosti okolja s hrupom na območju celotne občine Krško (tudi kot posledica intenzivne kmetijske pridelave – sadovnjaki).

(2)

Na območjih občine, kjer se pričakujejo prekoračitve mejnih vrednosti onesnaževal v zraku se izvedejo meritve kvalitete zraka in v primeru prekoračitve izvedejo ustrezni sanacijski ukrepi. Za dosego cilja zmanjšanja emisij onesnaževal se nove stavbe načrtuje in gradi kot energetsko varčne objekte, pri čemer se prilagodi zasnove objektov ter uporablja ustrezne materiale, ki zagotavljajo primerno energetsko učinkovitost.

(3)

Glede na obstoječe in predvidene vire elektromagnetnega sevanja se načrtuje smotrn razvoj poselitve in dejavnosti v prostor. Ravno tako se za dopolnjevanje in izboljševanje oskrbe z električno energijo v skladu z razvojem poselitve, lokalno omrežje postopno ureja podzemno (v kabelski kanalizaciji).

(4)

Obstoječo razsvetljavo cest in javnih površin je treba prilagoditi predpisu o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja do 31. decembra 2016. Za zmanjšanje letne porabe energije za razsvetljavo na 40 kWh na prebivalca se izvedejo naslednji ukrepi: preostale, stare potratne svetilke, ki niso v skladu z uredbo, zamenjati z novimi LED svetilkami, na celotnem področju javne razsvetljave vgraditi svetilke, ki imajo vgrajen sistem zmanjšanja svetlobnega toka in s tem moči v času zmanjšanega pretoka prometa, ločiti sistem razsvetljave, ki po namenu ne ustreza javni razsvetljavi (sakralni objekti, športna igrišča, javne površine), vpeljati sistem nadzora nad porabo električne energije za potrebe javne razsvetljave.

(5)

Za ohranjanje celovite prepoznavnosti krajinskega območja Podgorje-Gorjanci se priporoča zavarovanje z odlokom, s čimer se zagotovi njegovo uspešno upravljanje.

(6)

Za območja čezmerne obremenitve okolja se izvajajo sanacijski ukrepi. Sanacija in čiščenje divjih odlagališč kot tudi širše območje krajine se izvaja v okviru letnih akcij čiščenja okolja.

3 Zasnova prostorskega razvoja občine

3.1 Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti

12. člen

(splošno)

(1)

Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so na območju mesta Krško, ki skupaj z Leskovcem pri Krškem tvori zaokroženo urbanistično celoto ter v ostalih lokalnih središčih Brestanica, Senovo, Podbočje, Raka in naseljih z elementi lokalnega središča: Dolenja vas pri Krškem, Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Spodnji Stari Grad, Veliki Podlog, Veliki Trn in Zdole.

(2)

Mesto Krško se skupaj z naseljem Leskovcem pri Krškem razvija kot geografsko, gospodarsko in kulturno središče občine.

(3)

Poselitev se prednostno usmerja v območja naselij, na proste nepozidane površine, kjer je že urejena prometna in komunalna infrastruktura. Predvidene so minimalne širitve mesta Krško, posameznih lokalnih središč ter posameznih naseljih z elementi lokalnega središča. Pri širitvah se upoštevajo obstoječe, še nepozidane stavbne površine, razvojne potrebe lokalnega prebivalstva, poslovni subjekti ter organi na ravni lokalne skupnosti.

(4)

Prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti so razvidna iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.

13. člen

(razvoj gospodarskih dejavnosti)

Razvoj gospodarskih dejavnosti občina zagotavlja v sklopu obstoječih območij proizvodnih dejavnosti mesta Krško, Leskovca pri Krškem ter v sklopu lokalnih središč Brestanice, Senovega in Velikega Podloga. Razvoj gospodarskih dejavnosti se prav tako omogoča ob avtocestnih priključkih Drnovo in Smednik ter ob avtocesti proti Zagrebu (gospodarsko središče Feniks). V urbanih središčih se obstoječe moteče dejavnosti usmerjajo v proizvodne cone, ki so načrtovane na obrobju lokalnih središč s prometno dostopnostjo. V tem smislu se proizvodne dejavnosti na delu nekdanje celuloze namenijo mestotvornim dejavnostim, s čimer se bo omogočilo kvalitetnejše bivanje v mestu.

14. člen

(razvoj centralnih dejavnosti)

(1)

Družbene, storitvene in oskrbne dejavnosti se usmerja v občinsko in lokalna središča ter v naselja z elementi lokalnega središča. Na področju razvoja uprave, šolstva, kulture in zdravstvenega varstva se zagotavlja prostorske možnosti za njihov nadaljnji razvoj.

(2)

Območja centralnih dejavnosti se ohranjajo na območju razpršene poselitve na mestu obstoječih objektov, kot so sakralni objekti, lovski domovi, gasilski in planinski domovi. Prav tako se ohranjajo površine za razvoj centralnih dejavnosti v naselju Dolenji Leskovec oziroma Brestanica (kmetijski kompleks severno od gradu Rajhenburg) in površina v Straži pri Raki ob lokalni cesti Raka-Straža pri Raki.

15. člen

(stanovanjska gradnja)

(1)

Površine za stanovanjsko gradnjo se zagotavljajo v mestu Krško, v lokalnih središčih in naseljih z elementi lokalnega središča. Manjše zaokrožitve obstoječe pozidave so predvidene tudi v večini ostalih naselij.

(2)

Na podeželju se ohranjajo značilni pokrajinski tipi, grajena struktura, naravne kakovosti, ohranjajo se vinogradniška območja ter ostale avtohtone oblike poselitve.

(3)

Nova stavbna zemljišča se na območju občine Krško določajo predvsem za potrebe stanovanjske gradnje in razvoja turizma.

16. člen

(turizem)

(1)

Ohranja in spodbuja se razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti ter turistično rekreacijska infrastruktura v smislu zadovoljevanja različnih potreb na celotnem območju občine.

(2)

Najpomembnejše lokacije oziroma območja za razvoj turizma so: staro mestno jedro Krško ter jedra v lokalnih središčih, objekti kulturne dediščine, naravne vrednote, reka Sava in Krka, vinogradništvo in vinarstvo ter turizem na kmetijah.

(3)

Občina spodbuja razvoj turističnih programov, povezanih s cilji varstva kulture, ki so v naravnem okolju, z objekti kulturne dediščine in etnološkimi prireditvami. Razvijajo se tudi oblike turizma, ki se povezujejo z naravnimi danostmi (pohodništvo, izletništvo, kolesarstvo ter konjeništvo). Ohranjajo in izboljšujejo se zlasti potenciali za razvoj turistične ponudbe in prostočasnih dejavnosti ter dopolnjuje turistično rekreacijska infrastruktura, v smislu kakovosti in raznovrstnosti ponudbe (razvoj turističnih naselij, razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti povezanih s turizmom).

17. člen

(kmetijstvo)

(1)

Ohranja se kmetijska dejavnost z namenom pridelave kakovostne hrane in lokalne (lastne) oskrbe s hrano ter z namenom optimalnega izkoriščanja in zagotavljanja kakovostnega življenjskega prostora.

(2)

Spodbuja se izvedba agrarnih operacij na območju celotne občine za izboljšanje kvalitete in količine pridelave hrane.

(3)

Ohranjajo se delovna mesta v kmetijstvu in na podeželju z diverzifikacijo nekmetijskih dejavnosti, z višanjem dodane vrednosti in produktivnosti v kmetijski pridelavi ter povrnitvi in okrepitvi konkurenčnosti podeželskim območjem.

(4)

Spodbuja se sonaravni način kmetovanja, ki dolgoročno zagotavlja ohranjanje kakovostnega okolja. Kmetijske panoge in dopolnilne dejavnosti se razvijajo glede na naravne danosti prostora.

3.2 Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji

18. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji)

(1)

Občina je prometno zelo dobro povezana v smeri vzhod - zahod ter v smeri sever - jug. Glavni prometni povezovalni osi v občini predstavljata:

-

avtocesta Ljubljana – Obrežje, ki kot del avtocestnega križa, poteka skozi južni del občine in

-

glavna cesta v smeri Drnovo – Celje, ki poteka po dolini reke Save.

(2)

Druge za občino pomembne ceste potekajo v smereh proti Brežicam, Podsredi, proti Bizeljskemu preko Zdol, proti Sevnici preko Rake, proti Novemu mestu preko Kostanjevice na Krki, iz Smednika do Kostanjevice na Krki ter od Križaja skozi Podbočje proti Republiki Hrvaški.

(3)

Pomembno vlogo v prometnem omrežju predstavlja glavna železniška proga Zidani Most – Dobova, ki povezuje občino Krško s celotno Slovenijo ter širše.

(4)

Skozi občino poteka daljinska kolesarska povezava: Novo mesto – Otočec – Kostanjevica – Čatež ter glavne kolesarske povezave: Sevnica – Brestanica, Brestanica – Krško – Brežice in Brestanica – Podsreda – Bistrica ob Sotli.

(5)

Temeljne smeri prometnega povezovanja naselij v občini in regiji so razvidne iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.

3.3 Druga za občino pomembna območja

19. člen

(druga za občino pomembna območja)

(1)

Za občino so pomembna območja prepoznavnih in naravnih kvalitet prostora, površinske vode, območja mineralnih surovin in zbirni center za odpadke.

(2)

Druga za občino pomembna območja so razvidna iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.

3.4 Omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij

20. člen

(omrežje naselij z vlogo in funkcijo posameznih naselij)

(1)

Omrežje naselij v občini Krško sestavlja 158 naselij po RPE. V skladu s strategijo prostorskega razvoja Slovenije se naselja v Občini Krško glede na vlogo in funkcijo delijo na:

-

središče nacionalnega pomena, ki ga tvori somestje Brežice–Krško–Sevnica: mesto Krško (7016 prebivalcev),

-

lokalna središča: Leskovec pri Krškem (1011 prebivalcev), Brestanica (1019 prebivalcev), Senovo (2453 prebivalcev), Podbočje (337 prebivalcev), in Raka (294 prebivalcev),

-

naselja z elementi lokalnega središča: Dolenja vas pri Krškem, Drnovo, Gora, Koprivnica, Rožno, Senuše, Spodnji Stari Grad, Veliki Podlog, Veliki Trn in Zdole,

-

ostala naselja: Anovec, Anže, Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Ardro pri Raki, Armeško, Brege, Brezje pri Dovškem, Brezje pri Raki, Brezje pri Senušah, Brezje v Podbočju, Brezovica v Podbočju, Brezovska Gora, Brlog, Brod v Podbočju, Bučerca, Celine, Cesta, Cirje, Čretež pri Krškem, Črešnjice nad Pijavškim, Dalce, Dedni Vrh, Dobrava ob Krki, Dobrava pod Rako, Dobrova, Dol, Dolenja Lepa vas, Dolenja vas pri Raki, Dolenji Leskovec, Dolga Raka, Dovško, Drenovec pri Leskovcu, Dunaj, Frluga, Gmajna, Golek, Goli Vrh, Gorenja Lepa vas, Gorenja vas pri Leskovcu, Gorenje Dole, Gorenji Leskovec, Gorica pri Raztezu, Gorica, Gornje Pijavško, Gradec, Gradišče pri Raki, Gradnje, Gržeča vas, Gunte, Hrastek, Ivandol, Jelenik, Jelše, Jelševec, Kalce, Kalce-Naklo, Kališovec, Kerinov Grm, Kobile, Koritnica, Kostanjek, Kočno, Kremen, Kržišče, Libelj, Libna, Loke, Lokve, Lomno, Mali Kamen, Mali Koren, Mali Podlog, Mali Trn, Malo Mraševo, Mikote, Mladje, Mrtvice, Mrčna sela, Nemška Gora, Nemška vas, Nova Gora, Osredek pri Trški Gori, Pesje, Pijana Gora, Planina pri Raki, Planina v Podbočju, Pleterje, Podlipa, Podulce, Površje, Premagovce, Presladol, Pristava ob Krki, Pristava pod Rako, Pristava pri Leskovcu, Prušnja vas, Ravne pri Zdolah, Ravni, Ravno, Raztez, Reštanj, Sela pri Raki, Selce pri Leskovcu, Selo, Senožete, Slivje, Smednik, Smečice, Spodnja Libna, Spodnje Dule, Spodnje Pijavško, Srednje Arto, Srednje Pijavško, Sremič, Stari Grad v Podbočju, Stari Grad, Stolovnik, Stranje, Straža pri Krškem, Straža pri Raki, Strmo Rebro, Šedem, Šutna, Trška Gora, Velika vas pri Krškem, Veliki Dol, Veliki Kamen, Veliki Koren, Veliko Mraševo, Veniše, Videm, Vihre, Volovnik, Vrbina, Vrh pri Površju, Vrhulje, Zabukovje pri Raki, Zaloke, Žabjek v Podbočju, Žadovinek, Ženje.

(2)

Omrežje naselij z vlogo in funkcijo je razvidno iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.

21. člen

(cilji in zasnova)

(1)

Cilj je, da se občinsko središče (mesto Krško skupaj z lokalnim središčem Leskovec pri Krškem) razvija kot središče nacionalnega pomena v somestju z Brežicami in Sevnico oziroma kot središče nacionalnega pomena regionalnih območij. Občina bo spodbujala policentrični razvoj poselitve.

(2)

V lokalnih središčih Brestanica, Senovo, Podbočje in Raka se spodbuja razvoj naslednjih dejavnosti: dejavnost javne uprave (gasilski dom, sedeži krajevnih skupnosti), poslovne dejavnosti (pošta, banka), trgovina z osnovno oskrbo, vzgojno varstvene in izobraževalne dejavnosti (osnovna šola, vrtec), kulturne dejavnosti (kulturni dom), dejavnost zdravstva (zdravstveni domovi), proizvodne dejavnosti (industrija in obrt), športno rekreacijske dejavnosti (športna igrišča in športne dvorane), turistične dejavnosti, pokopališke in verske dejavnosti ter kmetijske dejavnosti. Dodatno se v občinskem središču Krško z Leskovcem pri Krškem razvijajo tudi naslednje dejavnosti oziroma zagotavljajo naslednje funkcije: sodstvo in tožilstvo, davčna uprava, policija, upravna enota, sedež občine, srednje in visoko šolstvo, socialno varstvo (center za socialno delo, dom starejših občanov, varovana stanovanja), hotelirstvo, dejavnost zdravstva - specialistične zdravstvene ambulante, trgovski centri, muzeji, športni stadion ipd.

(3)

Naselja z elementi lokalnega središča - sedeži krajevnih skupnosti imajo pomembnejšo funkcijo od ostalih naselij. Razvijajo se tako, da zagotavljajo prebivalcem naselja in njegovega zaledja vsakodnevno oskrbo, informiranje in druženje. V naseljih je treba zagotoviti vsaj nekaj izmed navedenih funkcij: dejavnost javne uprave (sedež krajevne skupnosti, gasilski dom), izobraževalno dejavnost (osnovno izobraževanje), vzgojnovarstveno dejavnost, kulturna dejavnost, trgovina z osnovno oskrbo, športnorekreacijsko dejavnost, turistične dejavnosti, verska dejavnost, pokopališče, kmetijske dejavnosti.

(4)

V ostalih naseljih v občini se ohranja prebivalstvo in omogoča razvoj obstoječih, predvsem kmetijskih in nemotečih dopolnilnih dejavnosti. Širitve za gradnjo niso predvidene. Ta naselja se razvijajo v okviru prostorskih možnosti, predvsem v smeri prepletanja in povezovanja kmetijstva ter trajnostnega turističnega razvoja, na podlagi razvojnih potreb.

3.5 Urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt

22. člen

(urbana središča, za katera se izdela urbanistični načrt)

(1)

Skupni urbanistični načrt se izdela za mesto Krško in lokalno središče Leskovec pri Krškem ter za ostala lokalna središča Brestanica, Senovo, Raka in Podbočje.

(2)

Središče nacionalnega pomena ter ostala lokalna središča, za katera se izdela urbanistični načrt, so razvidna iz karte »211. Zasnova prostorskega razvoja občine«.

4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana, usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter okvirna območja razpršene poselitve

23. člen

(splošno)

(1)

Razvoj poselitve je skladen z omrežjem naselij, njihovo vlogo in pomenom ter funkcijami, ob upoštevanju obstoječih kakovosti morfološke zgradbe pozidane in nepozidane strukture naselja, varovanja naravnih dobrin, drugih omejitev (geološke razmere, naravne danosti).

(2)

Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij, kakor tudi manjših zaokrožitvah izven poselitvenih območij, se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranja biotsko raznovrstnost, zlasti na posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območjih, območjih ohranjanja habitatnih tipov in zavarovanih rastlinskih in živalskih vrst. V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja), se novo poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode.

(3)

Cilj je zagotavljanje razvoja in prenove naselij z omogočanjem kvalitetnih bivalnih razmer in razvojem kmetijskih ter dopolnilnih dejavnosti.

(4)

Razvoj naselij temelji na:

-

zapolnitvi obstoječih površin;

-

sanaciji in prenovi obstoječega stavbnega fonda;

-

zaokrožitvi obstoječe pozidave, kot manjši širitvi naselja na območja, ki so že infrastrukturno urejena;

-

širitvi naselij na območjih, ki mejijo na obstoječa naselja in v katerih je potrebna kompleksna infrastrukturna ureditev.

4.1 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana

24. člen

(določitev naselij)

(1)

Okvirna območja naselij v občini Krško so: Anovec - dve območji naselij (ANO 1, ANO 2), Anže - tri območja naselja (ANŽ 1, ANŽ 2, ANŽ 3) , Ardro pri Raki - eno območje naselja (APR), Armeško - dve območji naselij (ARM 1, ARM 2), Brege - eno območje naselja (BRG), Brestanica - eno območje naselja (BRE), Brezje pri Raki - eno območje naselja (BZR), Brezje pri Senušah - eno območje naselja (BPS), Brezje v Podbočju - eno območje naselja (BVP), Brezovica v Podbočju - eno območje naselja (BRP), Brezovska Gora - eno območje naselja (BZG 1), Brlog - eno območje naselja (BRL), Brod v Podbočju - eno območje naselja (BRO), Bučerca - dve območji naselij (BUČ 1, BUČ 2), Celine - eno območje naselja (CEL), Cesta - eno območje naselja (CES), Črešnjice nad Pijavškim - eno območje naselja (ČNP), Dobrava ob Krki - eno območje naselja (DOK), Dobrava pod Rako, - eno območje naselja (DPR), Dobrova, - tri območja naselja (DOB 1, DOB 2, DOB 3), Dolenja Lepa vas - eno območje naselja (DLV), Dolenja vas pri Krškem - eno območje naselja (DOL), Dolenja vas pri Raki- eno območje naselja (DVR), Dolga Raka - eno območje naselja (DOR), Dolenji Leskovec - tri območja naselja (DLE 1, DLE 2, DLE 3), Dovško - eno območje naselja (DOV), Drenovec pri Leskovcu - eno območje naselja (DPL), Drnovo - dve območji naselij (DRN 1, DRN 2), Gmajna - tri območja naselja (GMA 1, GMA 2, GMA 3), Golek - eno območje naselja (GOL), Gora - eno območje naselja (GOR), Gorenja Lepa vas - eno območje naselja (GLV), Gorenja vas pri Leskovcu - eno območje naselja (GOV), Gornje Pijavško - eno območje naselja (GPI), Gorenji Leskovec - eno območje naselja (GLE), Gorica - eno območje naselja (GCA), Gorica pri Raztezu - eno območje naselja (GPR), Gradec - eno območje naselja (GAD), Gradnje - eno območje naselja (GRA), Gržeča vas - eno območje naselja (GRŽ), Gunte - eno območje naselja (GUN), Hrastek - eno območje naselja (HRA), Jelše - eno območje naselja (JEL), Kalce-Naklo - eno območje naselja (KAN), Kerinov Grm - eno območje naselja (KEG), Kobile - eno območje naselja (KOB), Koprivnica - dve območji naselij (KOP 1, KOP 2), Kostanjek - eno območje naselja (KOS), Kremen - eno območje naselja (KRE), Krško - eno območje naselja (KRŠ), Kržišče - eno območje naselja (KRŽ), Leskovec pri Krškem - eno območje naselja (LES), Lokve - eno območje naselja (LOK), Lomno - eno območje naselja (LOM), Mali Kamen - tri območja naselja (MAK 1, MAK 2, MAK 3), Mali Koren - dve območji naselij (MKO 1, MKO 2), Mali Podlog - eno območje naselja (MAP), Mali Trn - eno območje naselja (MAT), Malo Mraševo - eno območje naselja (MAM), Mikote - eno območje naselja (MIK), Mladje - eno območje naselja (MLA), Mrtvice - eno območje naselja (MRT), Nemška vas - eno območje naselja (NEM), Osredek pri Trški Gori - eno območje naselja (OSR 1), Pesje - eno območje naselja (PES), Planina pri Raki - eno območje naselja (PPR), Planina v Podbočju - eno območje naselja (PVP), Pleterje - dve območji naselja (PLE 1, PLE 2), Podbočje - eno območje naselja (POD), Podlipa - eno območje naselja (PLI), Podulce - eno območje naselja (PDC), Površje - dve območji naselij (POV 1, POV 2), Pristava ob Krki (POK), Pristava pri Leskovcu - eno območje naselja (PPL), Prušnja vas - eno območje naselja (PRU), Raka - eno območje naselja (RAK), Ravne pri Zdolah- eno območje naselja (RPZ), Ravni - eno območje naselja (RAI) Ravno- dve območji naselij (RAV 1, RAV 2), Raztez - dve območji naselij (RAZ 1, RAZ 2), Reštanj - tri območja naselja (REŠ 1, REŠ 2, REŠ 3), Rožno - dve območji naselij (ROŽ1, ROŽ 2), Sela pri Raki - dve območji naselij (SPR 1, SPR 2), Selce pri Leskovcu - eno območje naselja (SPL), Selo - eno območje naselja (SEL), Senovo - eno območje naselja SEN), Senuše - eno območje naselja (SNŠ 1), Smečice - eno območje naselja (SMČ), Smednik - eno območje naselja (SME), Spodnje Dule - eno območje naselja (SPD), Spodnje Pijavško - eno območje naselja (SPP), Spodnji Stari Grad - eno območje naselja (SSG), Spodnja Libna - dve območji naselij (SLI 1, SLI 2), Srednje Arto - eno območje naselja (SRA), Srednje Pijavško - eno območje naselja (SRP), Sremič - eno območje naselja (SRE), Stari Grad - dve območji naselij (STG 1, STG 2), Stolovnik - štiri območja naselja (STO 1, STO 2, STO 3, STO 4), Stranje - dve območji naselij (STR 1, STR 2), Straža pri Krškem - eno območje naselja (STK), Straža pri Raki - tri območja naselja (STŽ 1, STŽ 2, STŽ 3), Šedem - eno območje naselja (ŠED), Šutna - eno območje naselja (ŠUT), Trška Gora - eno območje naselja (TRG), Velika vas pri Krškem - dve območji naselij (VEV 1, VEV 2), Veliki Dol - dve območji naselij (VED 1, VED 2), Veliki Kamen - dve območji naselij (VEK 1, VEK 2), Veliki Koren - eno območje naselja (VKO) , Veliki Podlog - eno območje naselja (VEP), Veliki Trn - dve območji naselij (VET 1, VET 2), Veliko Mraševo - eno območje naselja (VEM), Veniše - dve območji naselij (VEN 1, VEN 2), Videm - eno območje naselja VID), Vihre - dve območji naselij (VIH 1, VIH 2), Vrhulje - eno območje naselja (VRH), Zabukovje pri Raki - dve območji naselij (ZAB 1, ZAB 2), Zdole - dve območji naselij (ZDO 1, ZDO 2), Žabjek v Podbočju - eno območje naselja (ŽAB), Žadovinek - eno območje naselja (ŽAD), Ženje - eno območje naselja (ŽEN).

(2)

Sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebna zaključena območja poselitve so opredeljena na območju naslednjih naselij: Senuše (SNŠ 2 - Križe), Loke (LKE - Tršlavec), Osredek pri Trški gori (OSR 2), Brezovska Gora (BZG 2) in Mali Kamen (MAK 4).

(3)

Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana so razvidna iz karte »213. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve«.

25. člen

(usmeritve za notranji razvoj naselij)

(1)

Naselja se prednostno razvijajo navznoter tako, da se za pozidavo izkoristijo nezadostno izkoriščene proste površine za gradnjo, na območja notranjega razvoja, ki so namenjena zgoščevanju pozidave in dopolnitev ter zajemajo:

-

nepozidana območja stavbnih zemljišč, ki so že opremljena na podlagi veljavnih prostorskih aktov in aktov v pripravi/sprejemanju ali pa so za njih izdelane detajlnejše strokovne podlage,

-

redko pozidana območja, kjer je možna večja izkoriščenost površine poselitvenega tkiva,

-

degradirana območja.

(2)

Obstoječi opuščeni ali neprimerni objekti v naseljih se prenovijo ali nadomestijo z ustreznejšimi, upoštevajoč oblikovne značilnosti avtohtone arhitekture. Notranji razvoj se izvaja na podlagi veljavnih izvedbenih aktov, načrtovanih novih aktov ali prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)

Notranji razvoj z večjim potencialom je možen na prostih nezazidanih površinah v naseljih: Anovec, Brege, Brestanica, Brezje pri Senušah, Brod v Podbočju, Bučerca, Dolenja vas pri Krškem, Dolenji Leskovec, Drnovo, Gmajna, Golek, Gora, Gorenji Leskovec, Gorica, Gornje Pijavško, Gržeča vas, Jelše, Koprivnica, Kostanjek, Kremen, Krško, Leskovec pri Krškem, Mali Podlog, Malo Mraševo, Mikote, Mrtvice, Pesje, Planina pri Raki, Podbočje, Površje, Prušnja vas, Raka, Ravno, Rožno, Selce pri Leskovcu, Selo, Senovo, Senuše, Smednik, Spodnji Stari Grad, Sremič, Stari Grad, Straža pri Raki, Šedem, Velika vas pri Krškem, Veliki Kamen, Veliki Podlog, Veliki Trn, Veliko Mraševo, Vihre, Zdole in Žadovinek. Manjše proste površine za notranji razvoj so tudi v nekaterih drugih naseljih, vendar zaradi razdrobljenosti površin ne predstavljajo večjega potenciala za razvoj.

(4)

V središča naselij se prednostno umeščajo javne dejavnosti (oskrbne, družbene, storitvene) v kombinaciji s stanovanji in zelenimi ter drugimi odprtimi površinami.

(5)

Pri načrtovanju notranjega razvoja naselij in rabe urbanih površin se izboljša raven opremljenosti z GJI in grajenim javnim dobrim, kot so prometne površine, trgi, tržnice, igrišča, parki, zelenice, osrednji prostori naselij za druženje in počitek itd., zato se jih v čim večji meri vključuje v urbane in ruralne strukture. Zagotovi se dostopnost teh površin za vse prebivalce ter raznolikost teh površin glede na njihove vloge, uporabnosti in pomen za prepoznavno podobo naselja.

(6)

Vodni in obvodni prostor, gozdovi, naravne vrednote in posamezne sestavine biotske raznovrstnosti se vključujejo v zeleni sistem naselij, kot integralni del podobe naselja.

(7)

Prenove in novogradnje znotraj območij podeželskih naselij se na območjih z ohranjeno tradicionalno strukturo urbanistično in arhitekturno prilagajajo tej strukturi v smislu zagotavljanja tipološke poenotenosti. V območjih naselij se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjajo gradnji za potrebe kmetijskih in polkmetijskih gospodarstev ter za razvoj dopolnilnih dejavnosti vključno s turistično ponudbo.

(8)

Kjer zaradi prostorskih omejitev, pomanjkanja komunalne opremljenosti ter morebitne nezdružljivosti rab ni mogoče zagotoviti razvoja perspektivnim kmetijam v naselju, se določijo zemljišča za selitev kmetij na obrobje območja naselja ali selitev iz naselbinskega jedra na lokacije, ki bodo omogočale bolj funkcionalno obratovanje in razvoj kmetije. Prvotno območje kmetije pa se nameni za notranji razvoj naselja.

(9)

Na poplavnih območjih naselij, je notranji razvoj naselja omejen, saj gradnje novih objektov do izgradnje ustreznih protipoplavnih ukrepov niso dopustne.

(10)

Naselja z notranjim razvojem so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.

26. člen

(usmeritve za prenovo naselij)

(1)

Predvidene so prenove:

-

naselij, ki so vrednotena kot naselbinska dediščina, zavarovano mestno jedro,

-

območij objektov, ki so zavarovani kot stavbna kulturna dediščina,

-

tipološko kakovostnih območij naselij ali njihovih posameznih delov, kot so trgi in vaška naselja,

-

degradiranih območij naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine.

(2)

Ne glede na način varovanja naselja velja usmeritev, da se s prenovo varuje predvsem identiteta posameznih naselij. To pomeni, da se poleg prenove posameznih (delov) naselij ali prenove posameznih objektov, omejuje vnos arhitekturnih elementov, ki niso skladni z avtohtonim oblikovanjem.

(3)

Robovi naselij ter vidno izpostavljene lokacije (cerkve, gradovi ipd.), pasovi vegetacije, zelena območja ob vodotokih in druge prostorske prvine, ki so pomembne za prepoznavnost naselja, se varujejo, tako da se vanje z novogradnjami praviloma ne posega.

(4)

Celovita prenova oziroma revitalizacija je predvidena v starem mestnem jedru Krško, v povezavi s starim mestnim delom Vidma, s čimer se bodo izboljšale predvsem funkcionalne, tehnične in prostorsko oblikovalske razmere.

(5)

Stanovanjski del območja naselja Vrbina se prenovi za potrebe dejavnosti v sklopu Poslovne cone Vrbina.

(6)

Delna prenova naselij na območjih, ki so vrednotena kot naselbinska dediščina ali zavarovano mestno jedro, je predvidena na območju naselja Leskovec pri Krškem, Brestanica, Raka ter Podbočje in se izvaja pod pogoji iz veljavnih prostorskih izvedbenih aktov. Predvidena je tudi delna prenova naselja Veliki Trn.

(7)

Prenove objektov, ki so zavarovani kot stavbna kulturna dediščina so predvidene na območju gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem, na območju spodnje grajske pristave nad Leskovcem pri Krškem, gradu Rajhenburg, na območju gradu Raka in na območju osnovne šole v Gorenjem Leskovcu.

(8)

Prenove tipološko kakovostnih območij naselij ali njihovih posameznih delov, kot so trgi in vaška naselja so na območju starega mestnega jedra Videm, v Koprivnici in v Dolenji vasi.

(9)

Degradirana območja naselij, kjer se prenovijo razvrednotena območja in bolje izkoristijo neizkoriščene površine so na območju Stare Kolonije in nekdanje separacije na Senovem, na območju bazena znotraj kompleksa Vipap, v zaselku Ponikve (naselje Bučerca) ter na območju stanovanjske pozidave ob krožišču na Vidmu.

(10)

Naselja pri katerih je predvidena prenova so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.

27. člen

(usmeritve za širitev naselij)

(1)

S širitvijo naselij se v občini zagotavlja pogoje za razvoj vzgojno izobraževalnih, športno rekreacijskih in gospodarskih dejavnosti. Prav tako se načrtujejo tudi manjše širitve v smislu zaokrožitev in zapolnitev, pri čemer gre tudi za vključitev objektov v območja naselij.

(2)

Površini za širitev sta načrtovani v občinskem središču Krško z Leskovcem pri Krškem za potrebe gradnje prometne infrastrukture in razvoja centralnih dejavnosti. V naseljih z elementi lokalnega središča Spodnji Stari Grad je načrtovana širitev površin za oddih, rekreacijo in šport ter v naselju Veliki Podlog, širitev območja centralnih dejavnosti za potrebe prestavitve podružnice osnovne šole.

(3)

Na robovih naselij se načrtuje zaokrožitev površin za prestavitev kmetij, skupaj s stanovanjskimi objekti, v primerih, ko v naselbinskih jedrih ni prostora za njihov razvoj.

(4)

V manjšem obsegu se z zaokrožitvami in zapolnitvami obstoječih površin širijo tudi območja drugih naselij v občini.

(5)

Naselja predvidena za širitev so razvidna iz karte »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.

28. člen

(romska naselja)

V občini Krško je romsko naselje Kerinov Grm v katerem se načrtuje prometna in komunalna opremljenost naselja ter povečanje stopnje oskrbnih in izobraževalnih dejavnosti.

Romi bivajo tudi na Drnovem, kjer se omogoča prenova objektov ter zagotavlja komunalna oprema za izboljšanje bivalnih razmer Romov.

4.2 Usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih

29. člen

(splošno)

(1)

V naselja se umeščajo različne dejavnosti, s čimer se dosega prepletanje funkcij bivanja in dela ter zmanjšanje števila in razdalje nujnih voženj. Rabe urbanih površin in dopustne dejavnosti se razporejajo tako, da so med seboj združljive in ne motijo druga druge.

(2)

Razvoj dejavnosti po naseljih je razviden na karti »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.

30. člen

(bivanje in spremljajoče dejavnosti)

(1)

Za potrebe stanovanj in z njimi združljive dejavnosti je cilj omogočiti zadostno število stanovanjskih površin za prebivalce, predvsem za namen individualne gradnje, omogočiti zadostno število stanovanjskih površin v vseh naselij na območju Občine Krško, zagotoviti ustrezno komunalno opremljene površine za stanovanjsko gradnjo, ohranitev in prenova stanovanj v mestnih jedrih, zagotoviti stanovanja za starejše občane, zagotoviti mrežo infrastrukture družbenih dejavnosti glede na stanovanjsko gradnjo, zagotoviti kvaliteto bivanja – zelene površine, urbano opremo, površine za druženja itd.

(2)

Bivanje in umestitev nemotečih spremljajočih dejavnosti se načrtuje znotraj območij stanovanj, ki so na obrobju Krškega z Leskovcem, v lokalnih središčih in v vseh ostalih naseljih. Na območju lokalnih središč so določene posebne površine za bivanje brez spremljajočih dejavnosti. Bivanje je dopustno tudi na območju centralnih dejavnosti.

(3)

Na območju Krškega z Leskovcem pri Krškem ter ostalih lokalnih središčih ter naseljih z elementi lokalnega središča se zagotavljajo stanovanjske površine za različne oblike bivanja: večstanovanjski bloki, vila bloki, vrstne hiše, atrijske hiše, prostostoječe hiše, itd.

(4)

V območja ostalih naselij se umešča predvsem osnovne in dopolnilne dejavnosti vezane na kmetijstvo ter bivanje. V naseljih je pogojno dopusten razvoj mirnih obrtnih, storitvenih in turističnih dejavnosti predvsem vezanih na celovito ponudbo vaškega naselja in okolice. Dejavnosti se prvenstveno umeščajo v jedra naselij. V naseljih se urejajo javne površine za druženje in površine namenjene rekreaciji in športu.

(5)

Kot posebna oblika stanovanjske gradnje se v mestu Krško načrtuje širitev obstoječega doma za starejše občane oziroma gradnja gerontološkega centra, ki bo izvajal celovito oskrbo starejše populacije v okviru institucionalnega varstva in bo nosilec razvoja storitev za starejše ljudi na širšem območju. V vseh lokalnih središčih se omogoča tudi gradnja oskrbovanih stanovanj.

31. člen

(oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti)

(1)

Cilji na področju oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti je zagotoviti razvoj v šolstvu, zdravstvu, kulturi ter razvoj obrtnih in trgovskih dejavnosti. Načrtuje se izboljšanje osnovnih pogojev v vrtcih in šolstvu, na področju športa in dela z mladimi, večje možnosti izobraževanja, urejanje objektov kulturne infrastrukture ter zagotavljanje večje dostopnosti in višje kvalitete socialnega varstva in zdravstvenih dejavnosti.

(2)

Na področju nakupovalnih središč je cilj zagotovitev pestrosti in kvalitete ponudbe različnih proizvodov ter koncentracija nakupovalnih središč in načrten razvoj večjih središč.

(3)

Oskrbne, storitvene in družbene dejavnosti se umeščajo na območju Krškega z Leskovcem pri Krškem, v vsa lokalna središča ter v naselja z elementi lokalnega središča.

(4)

Univerzitetne programe se umešča v staro mestno jedro Krško, kjer že imata sedež Fakulteta za logistiko in Fakulteta za energetiko. Dejavnosti povezane z raziskovalnim in izobraževalnim delom na fakultetah (npr. laboratoriji) je dopustno umeščati tudi v ostala območja centralnih dejavnosti na območju mesta Krško.

(5)

Predšolsko vzgojo se zagotavlja v kvalitetno zgrajenih vrtcih. V ta namen so načrtovane širitve vrtcev v Brestanici, na Senovem, v Leskovcu pri Krškem, v Podbočju ter v Velikem Podlogu. Za potrebe romskih otrok se v naselju Kerinov Grm načrtuje izgradnja večnamenskega objekta, znotraj katerega se uredi tudi pripravljalni vrtec. V območjih večjih stanovanjskih sosesk se načrtuje površine za potrebe vrtcev in zunanjih površin.

(6)

Na območju občine Krško se nahaja šolski center Krško-Sevnica, v katerem se izvajajo: srednje splošno, srednje strokovno, srednje in nižje poklicno izobraževanje in poklicno tehnično izobraževanje. Širitve za potrebe srednješolskega izobraževanja v občini niso predvidene.

(7)

V mestu Krško, vseh lokalnih središčih ter nekaterih naseljih z elementi lokalnega središča se nahajajo osnovne šole, v Krškem pa tudi glasbena šola. Zaradi prostorske stiske v obstoječi stavbi je načrtovana gradnja nove šole v Velikem Podlogu (štiriletni program). Načrtovane so energetske sanacije šol in ureditev objektov v skladu z veljavnimi standardi.

(8)

Zdravstveno oskrbo občanov se zagotavlja v zdravstvenem domu Krško in enoti Senovo ter Raka. V primeru potrebe po širitvi ali prenovi se te načrtuje v okviru obstoječih lokacij.

(9)

V Kulturnem domu Krško in na prireditvenem prostoru pred njim, ki je osrednji centralni trg, se izvajajo kulturne dejavnosti. Kulturne dejavnosti se odvijajo tudi v prenovljenem Valvazorjevem kompleksu, Valvazorjevi knjižnici, gasilskih domovih, v kulturnih in večnamenskih domovih ter v prostorih društev.

(10)

Obnovljen je večnamenski dom na Velikem Trnu – imenovan »Naša hiša 470«, načrtuje se gradnja novega večnamenskega doma v Leskovcu pri Krškem. Izvedena je prenova gradu Rajhenburg v Brestanici ter načrtovana gradnja nove knjižnice v starem mestnem jedru Krško.

(11)

Verski obredi se opravljajo v obstoječih objektih. Za potrebe opravljanja verske dejavnosti so površine za gradnjo, širitev ali prenovo zagotovljene znotraj naselij.

(12)

Razvoj upravnih dejavnosti se usmerja v mesto Krško in ostala lokalna središča. Za potrebe delovanja državne in lokalne uprave so zagotovljene površine v starem mestnem jedru mesta Krško. V tem delu je načrtovano upravno središče regije Posavja.

(13)

Nakupovalna središča se umeščajo na obrobje naselij Krško z Leskovcem, Brestanica in Senovo, ob pogoju, da je zagotovljena dobra prometna povezanost ter da se dopolnjujejo funkcije naselja in ne ogrožajo vitalnosti mestnega središča.

32. člen

(industrijske dejavnosti)

(1)

Cilj na področju industrijskih dejavnosti je spodbujanje prenove na opuščenih in neracionalno izkoriščenih industrijskih površinah, ustvarjanje novih visokotehnoloških oblik v industrijskih dejavnostih ter zmanjšanje negativnih medsebojnih vplivov nekompatibilnih rab v območjih za industrijo in storitve.

(2)

Industrijske dejavnosti se razvijajo v obstoječih območjih proizvodnih dejavnosti, ki so večinoma na robu naselij. Območje tovarne Vipap se delno prenovi, tako da se zmanjša območje za industrijsko dejavnost. Vzhodno od območja Vipap je ob Potočnici umeščen kompleks Krka Krško. Za gospodarstvo občine je pomemben razvoj industrijskih dejavnosti: kompleks Vipap v Krškem, kompleks Krka Krško, območje vzhodno od Potočnice, Metalna Senovo, Duropack-Tespack v Brestanici in kompleks Šumi v Krškem. Industrijske dejavnosti se razvijajo tudi na območju obstoječih površin za industrijo v naseljih Velika vas (Poslovna cona Drnovo-zahod), Drnovo (asfaltna baza), Veliki Podlog, Gmajna (predelava kremenovega peska) in v Malem Korenu (sanacija peskokopa Ravno).

33. člen

(obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti)

(1)

Cilji na področju obrtnih, skladiščnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti so zagotavljanje ustreznih površin za razvoj funkcionalno in tehnološko različno infrastrukturno opremljenih površin za proizvodnjo, storitve in drugih oblik podjetništva, komunalno opremljanje obstoječih območij in ustvarjanje pogojev za razvoj obrtnih, skladiščnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti ter enakomerna porazdelitev in izboljšanje dostopnosti do obrtnih, skladiščnih, trgovskih, poslovnih in proizvodnih dejavnosti za vse prebivalce občine Krško.

(2)

Obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti se razvijajo v obstoječih gospodarskih conah: Gospodarsko središče Feniks, Poslovna cona Vrbina, ki je na območju naselij Krško, Spodnji Stari Grad, Spodnja Libna ter Vrbina, Poslovna cona Drnovo-zahod, Poslovna cona Drnovo-vzhod, Industrijska cona Žadovinek, gospodarska cona na območju delavskega naselja NEK v Krškem, gospodarske cone Smednik, ki so na območju naselij Ravno in Smednik, Obrtna cona Sejmišče v Brestanici, območje severno od Termoelektrarne Brestanica, območja vhoda v rudnik Senovo ter manjše gospodarske cone na območju naselij Krško, Senovo in Raka.

(3)

Trgovske in poslovne dejavnosti je dopustno umeščati tudi na območja stanovanj ter centralnih dejavnosti.

34. člen

(dejavnosti vezane na kmetijstvo)

(1)

Cilj je, da se ohranjajo obstoječa delovna mesta v primarni kmetijski pridelavi in povečuje število delovnih mest z raznovrstnimi dejavnostmi na podeželju. Omogoča se možnost razvoja obstoječim kmetijam in dejavnostim kmetijske proizvodnje v okviru razvoja naselij.

(2)

Kmetijska proizvodnja in z njo povezane kmetijske dejavnosti se razvijajo na območju celotne občine, glede na naravne in ekološke danosti, z upoštevanjem okoljevarstvenih ukrepov. Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, vključno s turistično ponudbo.

(3)

Kmetijam, ki so prostorsko utesnjene in nimajo možnosti razvoja, se omogoča preselitev na površine na obrobje strnjenih naselij, pri čemer se upošteva primerna oddaljenost od obstoječih stanovanjskih območij, glede na ocenjene vplive objekta na kakovost bivanja. Načrtuje se preselitev kmetije Mustar iz strnjenega dela naselja Gorica ob jugovzhodno mejo naselja.

(4)

Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo so opredeljene na območju naselij: Gorica (preselitev kmetije Mustar), Krško (vinska klet Krško, hladilnica sadja Vrbina), Brod (trsničarstvo), Velika vas (mlin), Žadovinek in Nemška vas (pridelava grozdja). Na površinah z objekti za kmetijsko proizvodnjo se spodbuja in omogoča razvoj kmetijskih dejavnosti ter omogoča gradnja objektov za potrebe razvoja.

35. člen

(turistične dejavnosti)

(1)

Na področju turistične dejavnosti sta cilja izboljšanje kvalitete, obsega in pestrosti turistične ponudbe (alternativni, mladinski, poslovni turizem itd.) ter trajnostni razvoj turizma, ob izkoriščanju obstoječih danosti v prostoru.

(2)

Turistične dejavnosti se zaradi visokega nivoja ohranjenosti kulturne dediščine in ohranjenosti naravnih vrednot razvijajo na območjih vseh naselij in površinah razpršene poselitve.

(3)

Razvoj turizma omogočajo kulturne, naravne in prostorske danosti za turizem, v povezavi z drugimi oblikami razvoja malega gospodarstva, domače obrti in trgovine.

(4)

Za razvoj turizma se razvija turistična infrastruktura in dobre povezave z obstoječimi turističnimi destinacijami, urbanimi središči ter prometnimi vozlišči. Za potrebe turizma se revitalizirajo objekti kulturne dediščine, vaška jedra ter ohranja tradicionalna arhitektura. Treba je primerno zavarovati in označiti naravne in kulturne vrednote.

(5)

Razvoj turističnih dejavnosti se načrtuje na površinah za turizem, ki so opredeljene tudi na območju naselij Planina v Podbočju, Sremič in Kostanjek.

(6)

V naseljih je na obstoječih stavbnih zemljiščih (parkiriščih, počivališčih, degradiranih površinah), če je območje izven varovanih območij in bližini bencinskih črpalk ali gostinskih lokalov, dopustna ureditev počivališč za avtodome.

(7)

Prenočitvene kapacitete za potrebe turizma je dopustno urejati na območju vseh obstoječih naselij in v sklopu kmetij z dogradnjo ali prenovo obstoječih objektov, vključno z uporabo kmetijskih gospodarskih objektov, kot so npr. zidanice.

36. člen

(športne in rekreacijske dejavnosti)

(1)

Na področju športnih in rekreacijskih dejavnosti je cilj zagotavljanje zadostnih pokritih in nepokritih športno rekreacijskih površin na prebivalca (izgradnja športnih objektov, urejanje športnih in rekreacijskih površin, kolesarske povezave in peš poti ipd.).

(2)

Razvoj športa in rekreacije je v Krškem predviden ob že obstoječih športnih površinah na območju športnega centra stadiona Matije Gubca (Speedway, nogomet, tenis center, bazen), športnega centra hipodrom Brege (konjeništvo, kinološko vadišče), ob reki Savi ter na območju kompleksa Vipap (bazen). Šport in rekreacija se razvijata tudi na območju ribnika Resa ter na območju zelene površine na desnem bregu Save, med mostom in stadionom.

(3)

Športne in rekreacijske površine lokalnega pomena se ureja v sklopu naselij ali na območju odprtega prostora, predvsem na degradiranih površinah kot so kamnolomi, peskokopi, nekdanje gramoznice in degradirane rudniške površine.

(4)

V naselju Brestanica se šport in rekreacija izvajata v sklopu športno-rekreacijskega centra (bazen, tenis, odbojka, nogomet, rokomet). Na Senovem se šport in rekreacija razvijata na območju športno-rekreacijskega kompleksa Dovško ter na območju Jalovišča. Med naseljem Brestanica in Senovo, severno od Jetrnega sela se uredi površina, namenjena športu in rekreaciji v naravnem okolju (trim steze, sprehajalne poti, ipd.).

(5)

Z vidika športa in rekreacije ter turizma so na območju občine Krško pomembna še območja: hipodrom Brege (konjeništvo, kinološko vadišče) in območje smučišča Planina na Gorjancih, itd.

(6)

Omogoča se razvoj športnih dejavnosti v sklopu športnih objektov, zgrajenih za potrebe izvajanja šolskih dejavnosti v šolskih okoliših srednjih in osnovnih šol.

(7)

Na območju reke Save je predviden razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti ob in na vodi, in sicer v naseljih Brestanica in Krško.

(8)

V okviru obstoječih naselij se omogoča razvoj športnih panog, ki so zaradi slabih prostorskih možnosti danes zapostavljene (ples, kegljanje, strelstvo…).

(9)

Na celotnem območju občine se vzpostavi razvejan sistem kolesarskih povezav in peš poti, ki povezujejo naselja med sabo in omogočajo aktivno rekreacijo prebivalcev v naravi.

4.3 Usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij

37. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)

(1)

Na območju mestnega jedra Krško in Leskovca pri Krškem, trškega jedra Brestanica, naselij Podbočje, Brege, Jelše, Raka in Veliki Podlog, ki se varujejo kot naselbinska dediščina, se ohranja podoba naselja v prostoru (gabariti, oblike strešin, kritina …), naselbinska zasnova (historične gradbene linije oz. trška in obcestna pozidava, parcelacija, primarni javni in odprti prostor) ter varuje stavbno tkivo.

(2)

V naseljih urbanega značaja, kot so Krško, Leskovec pri Krškem, Brestanica, Senovo, Raka in Podbočje se na določenih območjih pozidave, dopušča modernejše oblikovanje objektov.

(3)

Pri ostalih naseljih podeželskega tipa se ohranja notranjo strukturo naselja ter avtohtoni vzorec oblikovanja objektov. Strehe po naklonu, smeri, strukturi in barvi sledijo obstoječim kvalitetno oblikovanim objektom. Upošteva se arhitekturna tipika: podolžni stavbni kubusi, višinski gabariti objektov, pokončne fasadne odprtine in drugi estetski oblikovni elementi.

(4)

Ohranjajo se kvalitetne vedute, javne površine in zelene površine ter cezure med naselji. Prav tako se varuje posamezne ambientalne kvalitete urbanih elementov v ostalih pomembnih ali manjših naseljih.

(5)

Kvalitetni naravni elementi v naseljih (parki, posamezna drevesa v javnem vaškem prostoru in podobno), se ohranjajo. V naseljih se ob vodotokih ohranja obvodna vegetacija in zeleni pasovi.

(6)

V posameznih naseljih se uporablja enotna urbana oprema (klopi, vizualni komunikacijski objekti, ulične svetilke in podobno).

(7)

Oblikovanje gospodarskih objektov-zidanic mora slediti tipološkim značilnostim obstoječih objektov z uporabo lesa in kamna. Orientacija slemen naj bo vzporedno s plastnicami terena, razen v izjemnih primerih, kjer je celotno obstoječe območje zasnovano s postavitvijo slemena pravokotno na plastnice terena.

(8)

Oblikovanje objektov za intenzivno kmetijsko in ostalo proizvodnjo mora slediti arhitekturni tipologiji naselja in značilnim krajinskim vzorcem v prostoru. Objekti ne smejo izstopati ali porušiti obstoječe silhuete naselja.

(9)

Rešitve za pomembnejše prostorske ureditve se lahko pridobijo z javnim natečajem.

(10)

Urbanistično oblikovanje naselij je razvidno na karti »214/1. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo«.

4.4 Sanacija in prenova razpršene gradnje

38. člen

(sanacija razpršene gradnje)

(1)

Na območju celotne občine Krško je cilj preprečevanje nove razpršene gradnje in sanacija območij obstoječe razpršene gradnje s primerno infrastrukturno opremljenostjo. Razpršena gradnja je prisotna v večini naselij v občini. Manj prisotna je v ravninskih delih občine, zlasti na krškem polju. Razpršeno gradnjo predstavljajo predvsem gospodarski objekti-zidanice, ki so se gradili ob vinogradih za potrebe priprave in spravila pridelka ter orodja.

(2)

Obstoječim strnjenim območjem gospodarskih objektov - zidanic, ki se pretežno uporabljajo za bivanje in so ob pomembnejših prometnicah na komunalno opremljenih območjih, se določi posebno zaključeno območje poselitve. Za ta območja so določeni posebni pogoji, ki, omogočajo spremembo dela gospodarskih objektov v stanovanjske objekte.

(3)

Sanacije razpršene gradnje, ki se opredelijo kot posebna zaključena območja poselitve so opredeljena na območju naslednjih naselij: Senuše (poselitveno območje - Križe), Loke (poselitveno območje - Tršlavec), Osredek, Brezovska Gora in Mali Kamen. Drugih območij sanacije razpršene gradnje na območju občine ni določenih.

(4)

Območja razpršene gradnje ter sanacije razpršene gradnje so prikazane na karti »213. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve«.

39. člen

(usmeritve za sanacijo in prenovo razpršene gradnje)

(1)

Pri sanaciji upoštevamo funkcionalne in oblikovne zaokrožitve obstoječih naselij ter povezave z obstoječimi mejami strnjenih delov naselij, v smislu racionalnejše izrabe prostora in povečanja gostote pozidave.

(2)

Zgošča in zaokroža se predvsem tista razpršena gradnja, ki ima možnost priključevanja na ustrezno prometno in komunalno infrastrukturo. Pri zgoščevanju in zaokroževanju se upošteva skladnost meja urbanih struktur v njihovem odnosu do zaokroženih naravnih območij v krajini.

4.5 Okvirna območja razpršene poselitve

40. člen

(območja razpršene poselitve)

(1)

Na območjih razpršene poselitve je cilj ohraniti in prenoviti poselitev v skladu z avtohtonimi poselitvenimi vzorci, ohraniti obstoječe dejavnosti in spodbuditi dejavnosti vezane na turizem, kmetijsko ter gozdarsko proizvodnjo in druge domače obrti.

(2)

Na celotnem območju občine Krško se pojavlja razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini. Izjema so le naselja na Krškem polju in na območju Gorjancev, kjer razpršene poselitve ni.

(3)

Tipična območja razpršene poselitve vključujejo območja razloženih naselij, posameznih kmetij in gospodarskih objektov, zaselkov, objektov, zgrajenih pred letom 1967, lovske in gozdarske koče, gradove ter objekte sakralne stavbne dediščine. Območja razpršene poselitve se nahajajo v naseljih po registru prostorskih enot: Apnenik pri Velikem Trnu, Ardro pod Velikim Trnom, Brezje pri Dovškem, Cirje, Čretež pri Krškem, Dalce, Dedni Vrh, Dol, Dunaj, Frluga, Goli vrh, Gorenje Dole, Gradišče pri Raki, Ivandol, Jelenik, Jelševec, Kalce, Kališovec, Koritnica, Kočno, Libelj, Mrčna sela, Nemška Gora, Nova Gora, Pijana Gora, Premagovce, Presladol, Pristava pod Rako, Senožete, Slivje, Stari Grad v Podbočju, Strmo Rebro, Veliki Koren, Volovnik, Vrh pri Površju in Zaloke.

(4)

Območja razpršene poselitve so prikazana na karti »213. Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve«.

(5)

Na vinogradniških območjih, kjer prevladujejo gospodarski objekti za spravilo pridelka in orodja se ohranja tipično vinogradniško krajino z vinogradi in obstoječimi objekti. Omogoča se obnova obstoječih legalno zgrajenih objektov za potrebe turistične ponudbe.

(6)

Gradnja novih zidanic se omogoča izključno na območjih večjih strnjenih kompleksov in manjših razdrobljenih površin vinogradov, ki so opredeljena v Strategiji razvoja kmetijstva. V zidanicah se poleg spravila grozdja in vina omogočajo nastanitve za krajši čas ter ureditev vinotočev. V posameznih zidanicah, namenjenih turistični dejavnosti, se omogoča izvajanje gostinske dejavnosti.

41. člen

(usmeritve za ohranjanje poselitve na območjih razpršene poselitve)

(1)

Območja razpršene poselitve se ohranjajo kot tipični, avtohtoni poselitveni vzorec. Nove površine se načrtujejo predvsem v obliki manjših razširitev obstoječe poselitve, za potrebe stanovanjske gradnje in za potrebe razvoja kmetij oziroma dopolnilnih dejavnostih na kmetijah. Načrtovanje novih površin se omogoča pod pogojem urejene prometne dostopnosti, infrastrukturne opremljenosti in ohranjanja prepoznavnih značilnosti prostora. Načrtujejo se na naravovarstveno manj občutljivih območjih, izven poplavnih območij, izven območij naravnih vrednot in najpomembnejših delov ekološko pomembnih območij oziroma posebnih in potencialnih posebnih varstvenih območij.

(2)

Z omogočanjem gradenj na tovrstnih območjih se ohranja poseljenost prostora in s tem ohranja kulturna krajina, ki je sicer lahko prepuščena hitremu stihijskemu zaraščanju z gozdom. Na območju večjih zaselkov, v bližini naselij ter ob pomembnejših prometnicah se poleg kmetijskih gospodarstev in objektov dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu omogoča tudi novo gradnja za stanovanjske potrebe v smislu zapolnitev med obstoječimi objekti (dopolnilna gradnja).

(3)

Na območju posameznih kmetij se omogoča gradnja stanovanjskih stavb in objektov dopolnilnih dejavnosti ter domače obrti za ohranitev in razvoj kmetij.

5 Usmeritve za razvoj v krajini

5.1 Razvojna območja za posamezne dejavnosti, ki so vezane na vire

42. člen

(splošno)

(1)

Naravni viri, kot so tla, voda, zrak, gozdovi, mineralne surovine, so pomembni za prostorski razvoj občine in kvaliteto dela in bivanja v njej. Spodbuja se gospodarna, preudarna in prostorsko racionalna raba naravnih virov, pri kateri se ohranjajo potenciali, obnovljivost in kvaliteta, zagotavlja njihov dolgoročni obstoj. Ohranja se biotska raznovrstnost, naravne vrednote in kulturna dediščina. Prostorske ureditve se umeščajo v prostor tako, da se pri tem ne zmanjšuje možnosti za izkoriščanje ali rabo neobnovljivih naravnih virov v prihodnosti ter tako, da je čim manj možnosti za nastanek onesnaženj naravnih virov, ki bi lahko potencialno zmanjšali njihovo kvaliteto in uporabnost.

(2)

Usmeritve za razvoj v krajini so razvidne na karti 214/2.

43. člen

(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na kmetijstvo)

(1)

Na področju kmetijstva se izvajajo naslednji cilji:

-

načrtno prostorsko načrtovanje z namenom optimalnega razvoja kmetijstva, ki mora upoštevati razvojni potencial profesionalnih kmetijskih gospodarstev, katerih širjenje infrastrukture je pogoj za krepitev njihove konkurenčne sposobnosti in tako ohranjanje delovnih mest,

-

ohranjanje kmetijske zemlje, predvsem tiste z višjo boniteto, za namen kmetijske pridelave in preprečevanje zaraščenosti kmetijskih površin,

-

ohranjanje obstoječih namakalnih in osuševalnih sistemov,

-

ohranjanje podobe tradicionalne kulturne krajine in spodbujanje nastajanja novih delovnih mest na podeželju,

-

spodbujanje sonaravnega kmetovanja na celotnem območju občine in integralna pridelava ter ohranjanje kmetijske in biotske raznovrstnosti ter habitatnih tipov,

-

razvoj dopolnilnih dejavnosti, vključno s turistično ponudbo in večanje obsega neposredne prodaje predvsem profesionalnih kmetij s poudarkom na večanju raznovrstne ponudbe na podeželju,

-

tehnološka posodobitev kmetij,

-

večanje produktivnosti, dodane vrednosti v kmetijski pridelavi, specializacija, usmerjanje v delovno intenzivne panoge (sadjarstvo, zelenjadarstvo),

-

izvajanje agrarnih operacij (komasacije, namakanje, združevanje zemljišč), s posebnim poudarkom na zaokroževanju posesti,

-

razvoj kmetijske dejavnosti, z upoštevanjem varstva naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti ter nadzorovanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil,

-

spodbujanje sonaravnega kmetovanja in ekstenzifikacija kmetijske predelave,

-

preusmerjanje živinorejskih kmetij (kjer so za to naravni pogoji) v delovno intenzivne panoge ali preusmeritev v prirejo mesa višje kakovosti,

-

zagotavljanje obnove zastarelih sadovnjakov s sodobnimi tržno zanimivimi sortami,

-

tehnološka posodobitev posameznih vinskih kleti in povečanje njihovega odkupa grozdja ter obsega neposredne prodaje vin,

-

razvoj turizma na podeželju.

(2)

V občini Krško so naravni potenciali (rodovitnost tal, naklon, lega) ugodni za razvoj kmetijstva. Glede na dejansko rabo kmetijskih zemljišč prevladujejo travniki in pašniki, sledijo njive in vrtovi, vinogradi ter intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki. Kmetijska zemljišča največje ustreznosti, glede na produktivnost kmetijskih zemljišč, obsežnost zemljišč, možnost organiziranja večjih proizvodnih enot in možnost uporabe mehanizacije, predstavljajo območja prednostnega razvoja kmetijstva v občini Krško. Na zemljiščih, kjer je zaradi slabših naravnih razmer kmetijska dejavnost omejena, predstavlja ključni cilj ohranjanje kmetijske dejavnosti ter s tem ohranjanje tradicionalnega izgleda kulturne krajine.

(3)

Na celotnem območju občine se spodbuja učinkovitejša tržna organiziranost, agrarne operacije (zaokroževanje in združevanje posesti), izboljšanje pogojev za kmetijsko obdelavo, namakanje kot spremljajoči tehnološki postopek ter dodatna tehnološka posodobitev kmetij tudi na področju izkoriščanja energetskega potenciala z izkoriščanjem »odpadnih« produktov, oziroma obnovljivih virov za pridobivanje energije v kmetijstvu.

(4)

Na celotnem območju občine se omogoča postavitev protitočnih zaščit in plastenjakov.

(5)

Intenzivno kmetovanje se omogoča z izvajanjem agrarnih operacij ter zaščitnih ukrepov pred naravnimi nesrečami v skladu s poglavjem o varstvu pred naravnimi nesrečami. Na območjih neugodne parcelne strukture se izvajajo agrarne operacije, v skladu s strokovnimi podlagami s področja namakanja in komasacij, pri čemer se ohranjajo temeljne značilnosti krajinske strukture, mreže poti, prostorske smeri, naravni koridorji in logika krajinskih vzorcev. Namakanje bo dopustno izvajati na celotnem območju občine. Možnosti koriščenja vode za potrebe namakanja kmetijskih površin so iz reke Krke, Save in ostalih vodotokov ter tudi zbiralniki voda s črpanjem podzemne vode. Namakanje, postavitev rastlinjakov, uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev se usmerja izven varovanih območij narave, pa tudi izven območij varstva vodnih virov. Namakanje, osuševanje in komasacije se prednostno usmerja izven varovanih območij narave, ekološko pomembnih območij in naravnih vrednot.

(6)

Območja intenzivnega kmetovanja se spodbujajo na vseh kmetijskih zemljiščih, v skladu z naravnimi pogoji.

(7)

Spodbuja se sonaravno kmetovanje na celotnem območju občine Krško z namenom ohranjanja značilnega videza kulturne krajine.

(8)

Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava). Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč na ekološko pomembnih območjih in posebnih varstvenih območjih.

(9)

Živinoreja predstavlja prevladujočo kmetijsko dejavnost na območju občine Krško, med katere prevladujejo govedoreja, prašičereja, konjereja, reja drobnice, perutninarstvo, kunčereja, čebelarstvo ter ribogojstvo. Živinorejo je dopustno spodbujati na celotnem območju občine, ob upoštevanju kriterijev dovoljene obtežbe na enoto površine (ha) in drugimi omejenimi možnostmi za kmetovanje in v skladu s predpisanimi smernicami države in EU. Živinoreja se usmerja v racionalizacijo prireje s spodbujanjem paše, predvsem na območjih zaraščanja na celotnem območju občine. Med obdelanimi površinami se v pasovih in v skupinah ohranja avtohtono rastlinstvo.

(10)

Vinogradniška dejavnost se usmerja na vinogradniška območja, ki so določena v skladu z veljavnim predpisom. V vinogradniških območjih se spodbuja ohranjanje ter obnova vinogradov v tradicionalnem krajinskem vzorcu.

(11)

Sadjarstvo je pomembna intenzivna kmetijska panoga na celotnem območju občine Krško na nadmorskih višinah pod 800 m. Sadovnjake se tehnološko opremi z namakalnimi sistemi, rastlinjaki, oroševalnimi sistemi, zaščiti proti toči ter pomožnimi objekti za sadjarsko pridelavo. Spodbuja se naprava nasadov jagodičevja, trajnih grmovnic in obnova starih sadovnjakov z novimi sadnimi vrstami. Za ohranitev obstoječe površine sadovnjakov v občini je potrebna letna obnova na 25-30 ha površin.

(12)

Poljedelstvo je na območju občine v funkciji pridelave krme, oziroma se poljščine vključujejo v kolobar pridelave zelenjave. Pridelava poljščin je predvsem v ravninskem delu občine.

(13)

Proizvodnja zelenjave je dopustna na prostem in v zavarovanih prostorih ob možnosti koriščenja vode za potrebe namakanja, ob upoštevanju okoljevarstvenih pogojev. Njivske površine je možno koristiti tudi za proizvodnjo belušev-špargljev kot večletni nasad.

(14)

Spodbuja se razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, predvsem tistih, ki zmanjšujejo stopnjo zaraščenosti in ohranjajo obstoječo strukturo kmetijskih zemljišč. Turizem v zidanicah je ena izmed oblik dopolnilne dejavnosti, s katero se ohranja tipična vinogradniška krajina na vinogradniških območjih.

(15)

Spodbuja se razvoj zapostavljenih dopolnilnih dejavnosti: nabiranje, predelava in prodaja doma pridelanih produktov, gozdnih sadežev in zelišč, prodaja pridelkov in izdelkov na kmetiji, storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanjem iz kmetijstva in gozdarstva, ipd.

(16)

Za profesionalne kmetije se omogoča ustrezne pogoje za njihov razvoj v obliki širitve zemljišč za gradnjo objektov za potrebe kmetijske dejavnosti, v obliki ohranitve zadostnega obsega kmetijskih zemljišč v neposredni bližini kmetije in v obliki preselitve kmetije. Obnova in širitev kmetij se spodbuja na celotnem območju občine, ob upoštevanju poselitvenega in krajinskega vzorca, ranljivosti okolja ter upoštevanju okoljevarstvenih ukrepov.

(17)

Kmetijska proizvodnja se že izvaja na Pristavi (prašičja farma), v Brestanici (kmetijski kompleks severno od gradu Rajhenburg), Jelšah (drevesnica), Straži pri Raki (drevesnica Rimš) ter Slivju (ribogojstvo Goričar). V Zalokah je načrtovan razvoj kmetijske dejavnosti v povezavi s čebelarstvom.

(18)

V Brezju pri Senušah je na kmetiji Kljun predvidena dejavnost izobraževalne turistične kmetije- Center zelene rasti Berkana, katere namen je izobraževanje na področju trajnostnega razvoja kmetijstva.

44. člen

(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na gozdarstvo)

(1)

Cilj je ohranjanje in vzdrževanje gozda kot naravnega vira in naravnega bogastva, ob upoštevanju razvojnih potreb gozdarstva in drugih dejavnosti, ki imajo svoj interes v gozdnem in obgozdnem prostoru (javni interes).

(2)

Zaradi sorazmerno velike gozdnatosti, ki v občini Krško znaša 46 % celotne površine se ne spodbuja večanja gozdnih površin. Ohranja se varovalne gozdove in gozdne rezervate. Ohranja se sklenjenost gozdnih površin, ugodno stanje biotske raznovrstnosti in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in ohranjanju habitatnih tipov na varovanih območjih (ekološko pomembna območja in posebna varstvena območja). V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij, se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju. V obstoječih gozdovih se omogočajo dejavnosti, ki dolgoročno ne vplivajo na spremembo stanja gozda in kakovosti naravnega vira ter ne ovirajo gospodarjenja z gozdom in hkrati niso v nasprotju z varstvom drugih virov.

(3)

Gozdne površine se ohranjajo na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe.

(4)

V krajini se ohranja velike strnjene gozdne komplekse ter gozdove, ki so pomembni za krajinsko sliko krajine ter gozdove, ki opravljajo pomembno koridorsko vlogo za divjad. V navedene gozdove, še posebej kjer so poudarjene socialne ali ekološke funkcije gozdov, posegi v gozd in gozdni prostor niso dopustni. Izjema so manjši objekti za potrebe gozdarstva in lova.

(5)

Pogoji za gospodarjenje in dostop do sosednjih gozdnih zemljišč se po izvedbi posega v gozd in gozdni prostor ne smejo poslabšati.

(6)

Na izpostavljenih legah in v okolici večjih emisijskih virov (kamnolomi) je treba zagotoviti trajno prisotnost gozda.

(7)

Na območjih gozdov se spodbuja. ekološka, socialna in lesno proizvodna funkcija povsod tam, kjer je to možno glede na naravne danosti.

(8)

Ekološke funkcije gozdov so na območju občine Krško na 1. stopnji poudarjene na ca. 3.700 ha. Glavni delež predstavlja poudarjena biotopska funkcija v celotnem gozdnem kompleksu Krakovo, kjer se ohranjajo obvodne krajine in mokrišča ter nižinski vlažni gozdovi, v katerih se spodbuja sonaravno gospodarjenje.

(9)

Socialne funkcije so: zaščitna funkcija, higiensko zdravstvena, obrambna, rekreacijska, turistična, poučna, raziskovalna, funkcija varovanja naravne in kulturne dediščine ter estetska funkcija gozda. Socialna funkcija gozdov je poudarjena v gozdovih ob Krškem in Leskovcu pri Krškem ter v bližini ostalih lokalnih središč in naselij, kjer sestavljajo gozdovi del zelenega sistema naselja in se kot taki ohranjajo.

(10)

Lesno proizvodno funkcijo opravljajo vsi gozdovi v občini Krško.

(11)

Na območju občine Krško so varovalni gozdovi v bližini naselij Dobrova, Raztez, Dolenji Leskovec, Gornje Pijavško, Lomno, Spodnje Pijavško, Brestanica, Sremič, Gunte in ob starem mestnem jedru Krško. Na območju varovalnih gozdov so prepovedani vsi posegi in ukrepi, ki bi spremenili lastnosti naravnih sestavin ali okrnili njihovo ohranjanje. Območja varovalnih gozdov so razvidna v Prikazu stanja prostora.

45. člen

(razvojna območja za dejavnosti, ki so vezane na vode)

(1)

Cilj je, da se vode izkoriščajo za oskrbne, gospodarske in rekreacijske namene, za proizvodnjo hrane, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve dobrega ekološkega in kemijskega stanja površinskih vodotokov ter kemijskega stanja podzemne vode. Zagotavljajo se obnovljivosti naravnega vira ter varstvo ekološkega, krajinskega in doživljajskega pomena voda v krajini. Postopno se zmanjšuje onesnaževanje s prednostnimi snovmi glede na točkovne in razpršene vire onesnaževanja.

(2)

Na območju vodotokov, vodnih zemljišč in mokrišč se ohranja naravno stanje ekosistemov ter izvaja sonaravno urejanje brežin z ekoremediacijskimi ukrepi ali drugimi ukrepi z ohranjanjem naravne vegetacije in naravnega toka struge. Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja.

(3)

Pomembnejša površinska vodotoka sta reki Sava in Krka, v kateri se zlivajo vsi površinski vodotoki ter podzemna voda Krškega polja in Krakovskega gozda. Potoki na levem bregu Save so: Škocjanski potok, Presladolski potok, Šturnberk, Brestanica, Zahoč, Drnik, Potočnica, Struga, Dolenjevaški potok in Močnik. V potok Brestanica se zlivajo Dovški potok, Senovski potok, Lokovški potok, Vidrešnica, Gaber, Topliški potok, Koprivniški potok, Belski potok, Globoki graben. Na severnem delu občine teče tudi potok Blanščica v katero se zlivata Stranjski potok in Dobrovski potok. Na desnem bregu reke Save so potoki: Povšen graben, Ledinski graben, Pijavški graben, Zelenec, Gunški graben, Češki graben, Žlapovec in Leskovški potok. V porečje Krke pa spadajo potoki Račna, Lošček, Orehovec, Lokavec, Selski potok, Velikovaški potok, Lojna, Senuša, Kolaričan, Sušica in Studena.

(4)

V občini so tudi druge površinske vode: ribniki Mačkovci z ribogojno, športno rekreativno in turistično funkcijo, ob njih se predvideva izgradnja novega vodnega zadrževalnika za potrebe ribnika; vodni zadrževalniki za potrebe namakanja v naseljih Ravne pri Zdolah in Anovec; ribnik Resa v Krškem za potrebe športa in rekreacije; Račja Mlaka pri Senušah za potrebe gojitve rac Mlakaric; Smolinsko jezero pri naselju Ravni, kjer se za potrebe športa, rekreacija in turizma načrtuje ureditev površine ob jezeru; mlaka v naselju Veliki Podlog za potrebe športa in rekreacije; ojezerjena površina gramoznice Spodnji Stari Grad, delno za potrebe športa in rekreacije, delno pa v funkciji nadomestnih habitatov in vzdrževanja ugodnega stanja zavarovanih živalskih vrst na tem območju.

(5)

Reka Sava se z gradnjo hidroelektrarn izkorišča v energetske namene kot obnovljivi vir energije in za potrebe namakanja kmetijskih površin. V dolini reke Save se spodbuja sanacija bregov reke Save kot tudi krajinska ureditev prostora ob infrastrukturnih ureditvah, oblikovanje novih in poudarek obstoječih kakovostnih prvin doline Save, ohranjanje in ponovna zasaditev obrežne zarasti ob vodotokih ter priprava in izvajanje krajinsko biotehničnih ukrepov na erozijskih, poplavnih in plazovitih območjih z načeli ekoremediacije. Ob izgradnji hidroelektrarn na Savi nastajajo večje vodne površine v obliki akumulacijskih jezer na reki Savi, ki predstavljajo potencial za razvoj rekreacije in obvodnih dejavnosti na za to predvidenih območjih.

(6)

Vsi potoki, ki so opredeljeni po naravovarstvenem pomenu in reka Krka so izvzeti iz gospodarske rabe, razen za potrebe namakanja kmetijskih površin v skladu s soglasjem pristojnega nosilca urejanja prostora.

(7)

Mesto Krško se z reko Savo čim bolj poveže z urejeno brežino in dostopi do vode kot del zelenega sistema v mestu.

(8)

Vodne površine se ohranjajo in sonaravno urejajo v smislu ohranjanja krajinske pestrosti, biološke diverzitete ter potencial za šport in rekreacijo ljudi.

(9)

Preprečuje se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažene vodotoke oz. njihove dele se ustrezno sanira.

46. člen

(razvojna območja za turizem in rekreacijo v krajini)

(1)

Cilji so razvoj različnih turističnih dejavnosti, ki se opirajo na naravne, kulturne in druge danosti prostora, enakomeren razvoj turizma na celotnem območju občine v skladu z obstoječimi danostmi v prostoru ter urejanje športnih in rekreacijskih površin v naravnem okolju, kolesarskih povezav, peš poti ipd.

(2)

Na območju celotne občine so naravne danosti za različne oblike turizma, ki se povezujejo s športom in rekreacijo ter spoznavanjem in doživljanjem narave (pohodništvo, izletništvo, kolesarjenje, konjeništvo, tek. Večja območja turizma se usmerjajo izven območja naravnih vrednot. Za turistične namene se tudi v povezavi s športom in rekreacijo uporabljajo obstoječi lovski, ribiški in planinski domovi, z možnostjo prenočevanja. Za potrebe turizma se urejajo obstoječe pešpoti, tematske in pohodniške poti ter vzpostavljajo nove.

(3)

V sklopu izgradnje hidroelektrarn se razvija šport in rekreacija na in ob reki Savi. Športno-rekreacijska površina je načrtovana na Rožnem, Brestanici, Krškem in v Vrbini na območju Spodnjega Starega gradu-Racelanda. V ambientalno kvalitetnih območjih ob površinskih vodah (na reki Savi in Krki, na območju Smolinskega jezera, ribnikov Mačkovci, slapovi na območju Bohorja itd.) se izvaja ribiški turizem, turizem v povezavi s športom in rekreacijo ter turizem v naravnem okolju. Z vidika športa in rekreacije sta v občini pomembna športno skakalni center Spodnje Dule in Anovec. Na degradiranem rudniškem območju Reštanj se razvijajo športno rekreacije dejavnosti vezane na strelstvo, kinološtvo in podobno.

(4)

Območje peskokopa Ravno se v južnem delu (na območju naselij Mali in Veliki Koren) nameni za potrebe razvoja turističnih dejavnosti. Predvidena je ureditev turističnega kompleksa širšega pomena, znotraj katerega se uredijo zabaviščni in adrenalinski park, kamp, turistično naselje, carting ipd. Turistična naselja se uredijo v Brezovski Gori (kongresni turizem) ter v Velikem Dolu in Mikotah, kjer se načrtuje gradnja apartmajev. Načrtuje se širitev gostinsko turističnega kompleksa Tri lučke na Sremiču z ureditvijo hotela, restavracije in apartmajev ter razvoj turizma ob vodnih površinah v Ravneh (Smolinsko jezero) in Raztezu (ribniki Mačkovci). Območja kamnolomov na Bohorju se sanira v športno rekreacijske površine.

(5)

Posegi v sklopu turistične dejavnosti in rekreacije ne smejo presegati samočistilnih sposobnosti okolja in negativno delovati na naravo.

(6)

Razvoj turizma in rekreacije se na celotnem območju usmerja v dvig kvalitete ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih ali naravovarstveno občutljivejših območjih. Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave.

(7)

Zagotovi se primerno zavarovanje in označevanje točk naravnih in kulturnih atrakcij ter tako zagotovi ustrezna interpretacija teh vrednot obiskovalcem. Za posebne družbene skupine prebivalcev (starejši, ljudje z omejenimi fizičnimi ali avdio-vizualnimi zmožnostmi/invalidi) se zagotovi mobilna in informacijska dostopnost do vseh turističnih območij.

47. člen

(mineralne surovine)

(1)

Cilj je racionalna raba mineralnih surovin in sanacija obstoječih kamnolomov ter peskokopov. Zagotoviti je treba sanacijo nelegalnih kopov. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.

(2)

Rudarska pravica za izkoriščanje mineralnih surovin je podeljena na območju petih pridobivalnih prostorov: Gunte, Ravno, Spodnji Stari Grad 2b, Spodnji Stari Grad 3b in Spodnji Stari Grad 4. V kamnolomu Gunte izkoriščajo tehnični kamen Dolomit. V peskokopu Ravno pri Raki, se že od leta 1971 izkorišča kremenov pesek. V gramoznicah Spodnji Stari Grad 2b, Spodnji Stari Grad 3b in Spodnji Stari Grad 4 izkoriščajo prod. Območje koncesijske pogodbe za peskokop Ravno je razvidno v Prikazu stanja prostora.

(3)

Nekdanji nelegalni kop v Gorenjem Leskovcu je saniran v gozd, južni del ob cesti, pa je namenjen površini za oddih rekreacijo in šport. Na območju nelegalnega kopa Brestanica, pri čistilni napravi Brestanica in nelegalnega kopa Mrčna sela se izvaja sanacija. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice. Obstoječa manjša nelegalna kopa na Bohorju, severno od koče se sanirata v površine za oddih rekreacijo in šport. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.

(4)

Načrtovano je izkoriščanje proda in peska na lokaciji Spodnji Stari Grad in Brege (zahodno od hipodroma). Nadaljnje izkoriščanje tehničnega kamna - dolomita je predvideno na lokaciji Gunte in izkoriščanje kremenovega peska na lokaciji Ravno. Izkoriščanje mineralnih surovin v nahajališču Premagovci, Globoko – Bohor in Brege (zahodno od hipodroma) bo možno le v primeru, da bo za posamezno lokacijo sprejet OPPN in podeljena rudarska pravica za izkoriščanje.

(5)

Ostali nelegalni kopi v občini so: Anže, Šutna in Brezovica v Podbočju (Gradec), kjer je načrtovana sanacija. Ostali manjši nelegalni kopi v občini so v procesu samosanacije. Sanacija teh se izvede le v primeru ogrožanja ljudi in premoženja brez nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.

(6)

Izkoriščeni del peskokopa Ravno se sanira v površine za proizvodne in turistične dejavnosti. Izkoriščeno območje gramoznic Spodnji Stari Grad se sanira kot vodna površina del v funkciji varstva naravne dediščine in biološke pestrosti ter del v površine za šport in rekreacijo.

(7)

Obstoječe nelegalne kope v območjih z naravnimi kakovostmi, se prednostno sanira (brez možnosti nadaljnjega izkoriščanja mineralnih surovin) s povrnitvijo v naravno stanje ali uredi kot nadomestni habitat. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.

(8)

Raziskovanje mineralnih surovin je dopustno na celotnem območju občine.

5.2 Posebna območja, kjer se ohranjajo in razvijajo kvalitete in vrednote prostora

48. člen

(splošno)

(1)

Pomembnejše ustvarjene in naravne kvalitete prostora so: objekti in območja kulturne dediščine, območje kompleksnega varstva Gorjanci – krajinski park, območja Natura 2000, Ekološko pomembna območja, naravne vrednote, zavarovano območje in regijski park – Kozjanski park.

(2)

Razvoj na območjih naravne in kulturne dediščine se izvaja v skladu s smernicami nosilcev urejanja prostora.

49. člen

(krajinske značilnosti prostora)

(1)

Cilj je razvoj v krajini, vezan na kmetijsko dejavnost, gozdarstvo, vode, turizem in rekreacijo, ki se izvaja sonaravno. Ohranja se krajinska struktura z upoštevanjem biotske raznovrstnosti, samočistilnih sposobnosti okolja (regeneracija), ohranjanja ugodno stanje habitatnih tipov in habitatov ogroženih vrst.

(2)

Občina Krško zajema naslednje krajinske tipe: Obsavsko gričevje, Krško-Brežiško polje s Krakovskim gozdom, dolino reke Save, Bohor, del Gorjancev nad Krško-Brežiškim poljem in Krške gorice. Krakovski gozd in Bohor predstavljata simbolne vrednosti naravnih in kulturnih prvin regionalnega pomena.

(3)

Območja zavarovane krajine, ki se celostno varujejo in urejajo so: Bočje, Brestanica, Brezje pri Dovškem in Dolenja vas pri Raki.

(4)

Ambientalno kvalitetni prostori v občini Krško so: na območju mesta Krško obrežje reke Save in staro mestno jedro, staro mestno jedro s cerkvijo v Leskovcu pri Krškem, zeleni pas ob Senovskem potoku, staro jedro in trg v Podbočju, staro jedro in trg na Raki, obrečni pas ob potoku Lokavec, območje Račje mlake v Brezjah pri Senušah, obrečni pas ob reki Krki, območje ruševin Starega gradu Krško, širše območje Bohorja in okolica okrog koče na Bohorju, ob slapu Ubijavnik in Bojavnik, travnata območja pri Pustih Ložicah, okolica cerkve sv. Petra v Koritnici, območje ob slapu Pekel in Bojanca, okolica cerkve z vinogradi v Kostanjku, območje osrednjega trga v Malem Podlogu, smučišče nad vasjo Planina in pobočja ob državni meji, območje ob potoku v naselju Pleterje – perišče, prostor ob cerkvi sv. Lenarta v naselju Ravno, območje ob ribnikih Mačkovci, travnata območja na Ravnem Logu in na Oslici, območje Grmade na Sremiču, vinogradniško območje Bočje, območje ob cerkvi sv. Valentina v Straži pri Raki, območje Šutenskih Goric.

(5)

Varujejo se razgledne točke in vedute na orientacijske in značilne točke v prostoru, in sicer: pogledi iz Libne, Trške Gore, Sremiča, Planine, Veniš, Velikega Trna, Zdol, Čičovega hriba, Armesa, Črešnjic nad Pijavškim, Bohorja, Stranj in Vrha pri Površju; vedute na Libno, Grmado, naselje Veniše, Leskovški grad, grad Rajhenburg, cerkev v Brestanici, Veliki Trn, Zdole, cerkev sv. Križ v Armeškem, na cerkev sv. Katarine v Frlugi in cerkev sv. Neže v Vrhu pri Površju.

(6)

Na območju vinskih goric Bočje, Brezovica v Podbočju, Vinjar, Šutenski Vrh in Gradišček se ohranja slemenska zasnova naselja. Ohranja se tradicionalni, arhitekturni tip vinskih hramov. Neustrezno arhitekturno oblikovane objekte se sanira s povzemanjem regionalnih značilnosti.

(7)

Ohranjajo se obstoječa razmerja med naravnim rastjem in obdelovalnimi površinami. Poselitev se ohranja v okviru območij naselij. Omogoča se razvoj turizma in rekreacije in sicer zunaj območij, ki imajo večje naravne vrednosti (pragozdovi, varovalni gozdovi, ipd.). Ohranja se gručasta in progasta parcelna struktura na ravninskem svetu in razpršena poselitev z zidnicami po gričevnatih slemenih in pobočjih.

(8)

Na območju Krškega polja se ohranjajo obvodne krajine in mokrišča, nižinski vlažni gozdovi ter tradicionalni poselitveni vzorec in arhitektura. Spodbuja se sonaravno gospodarjenje v ravninskih gozdovih ter ponovna oživitev degradiranih vodotokov.

(9)

Spodbuja se ohranjanje in vzdrževanje habitatnih tipov in prvin biotske raznovrstnosti krajine (pašniki, travniki, košenice, mejnice, travniški sadovnjaki, gozdni otoki, posamezna drevesa). Posegi in dejavnosti se načrtujejo tako, da v čim manjši meri posegajo na naravne prvine krajine.

50. člen

(območja kulturne dediščine)

(1)

Cilj je, da se kulturna dediščina aktivno vključuje v urejanje prostora z ukrepi, ki zagotavljajo ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje kot del prostora občine. Glede stanja in trendov v zvezi z dediščino v občini so tudi cilji: zagotavljati varstvo arheoloških ostalin, celostno varstvo kulturne dediščine v smislu prenove pomembnejše kulturne dediščine (še posebej Šrajbarski turn in prenova kapelic), izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja negativnih trendov upadanja števila enot kulturne dediščine in njihovega propadanja; izoblikovati prostorske mehanizme zaustavljanja trendov nekakovostne urbanizacije podeželja in s tem degradacije naselbinske dediščine, kulturne krajine in vplivnih območij enot kulturne dediščine; povezovati razvojne dejavnosti z aktivno revitalizacijo objektov dediščine.

(2)

Z ustreznim načrtovanjem se ohranja in razvija krajinsko območje kompleksnega varstva Podgorje-Gorjanci s prepoznavnimi značilnostmi na nacionalni ravni.

(3)

Poleg arheoloških najdišč in naselbinske dediščine je na območju občine Krško močno prisotna še profana in sakralna stavbna dediščina, nekaj enot memorialne dediščine, kulturne krajine ter vrtno arhitekturne dediščine. Pri posegih v enote kulturne dediščine je treba upoštevati njihove pravne režime varstva ter določbe Odlokov s katerimi so zavarovane.

(4)

Sestavni del OPN je kulturna dediščina, registrirana po predpisih o kulturni dediščini, ki je razvidna iz Prikaza stanja prostora.

(5)

Evidentirana območja arheoloških najdišč so: Brestanica - Arheološko najdišče Brestanica-Gunte, Brezje pri Dovškem - Arheološko najdišče sv. Pavel, Brezje pri Raki - Gomilno grobišče, Brezje pri Senušah - Gomilno grobišče, Brezovska Gora - Arheološko območje, Brlog - Arheološko najdišče Levakova jama v Dolu, Bučerca - Arheološko najdišče Ponikva, Celine - Arheološko najdišče Podulce, Dolenji Leskovec - Arheološko območje Za Savo, Drenovec pri Leskovcu - Rimskodobno grobišče, Drnovo - Arheološko najdišče Neviodunum, Drnovo - Rimska cesta Neviodunum-Siscia, Dunaj - Arheološko najdišče Mladevine, Gmajna - Arheološko najdišče, Gmajna - Arheološko najdišče Čolnišče, Gmajna - Arheološko najdišče Gomila, Golek pri Krškem - Prazgodovinsko grobišče, Gora - Arheološko najdišče sv. Lovrenc, Gorenja vas pri Leskovcu - Rimskodobno grobišče, Gorenje Skopice - Villa rustica Pečina, Gorenji Leskovec - Arheološko najdišče, Gorica pri Krškem - Arheološko najdišče, Gornje Pijavško - Arheološko najdišče, Gradec - Villa rustica Grublice, Gradišče pri Raki - Arheološko najdišče Buče, Gradnje - Arheološko najdišče Ograjčica, Izvir - Trasa in zajetje rimskega vodovoda, Koritnica - Gomilno grobišče, Kostanjek - Arheološko najdišče Jama Velika peč, Krško - Arheološko najdišče Mesto, Krško - Arheološko najdišče Stara vas, Krško - Arheološko območje Videm, Krško - Prazgodovinsko gomilno grobišče Narpelj, Krško - Stari Grad, Krško - Trasa rimskodobnega vodovoda, Leskovec pri Krškem - Arheološko najdišče Leskovec, Leskovec pri Krškem - Arheološko najdišče Podgora, Leskovec pri Krškem - Gradišče Tičarjev breg, Libna - Arheološko najdišče sv. Marjeta, Lokve pri Senovem - Arheološko najdišče Čerenc, Lokve pri Senovem - Prazgodovinsko gomilno grobišče Dobrava, Lomno - Arheološko najdišče Jama pod Viševcem, Mali Kamen - Arheološko najdišče Trebež, Malo Mraševo - Arheološko najdišče Gomilke-Grubelce, Mrtvice - Arheološko najdišče, Pesje - Arheološko območje Pesje, Podbočje - Prazgodovinsko grobišče, Podulce - Arheološko območje sv. Marjeta, Površje - Arheološko območje, Pristava ob Krki - Rimskodobno grobišče, Raka - Arheološko najdišče Arch, Raka - Arheološko najdišče Ljubljana, Raka - Arheološko najdišče Vinji Vrh, Rožno - Arheološko najdišče sv. Kancijan, Rožno - Arheološko območje ob Savi, Senuše - Arheološko najdišče sv. Lucija, Spodnja Libna - Prazgodovinsko gomilno grobišče, Spodnje Pijavško - Arheološko najdišče, Stari grad v Podbočju - Arheološko najdišče Stari grad, Stolovnik - Arheološko najdišče Gorica, Straža pri Raki - Arheološko najdišče sv. Valentin, Šedem - Arheološko najdišče sv. Jakob, Trška Gora pri Krškem - Gradišče na Trški gori, Velika vas pri Krškem - Arheološko najdišče, Veliki Kamen - Arheološko najdišče, Veliki Kamen - Arheološko najdišče Pekel, Veliki Podlog - Arheološko najdišče, Veliko Mraševo - Arheološko najdišče Gramoznica, Veniše - Srednjeveška utrdba Škratov grič, Vihre - Arheološko najdišče Dolge njive-Polanci, Vihre - Arheološko najdišče Postarišine, Vihre - Arheološko najdišče Pri Urhu, Vihre - Arheološko najdišče Sredje, Vrh pri Površju - Arheološko najdišče Cicelj, Zdole - Arheološko območje sv. Jurij, Zgornja Pohanca - Antično grobišče, Žadovinek - Arheološko najdišče Petrovce, Žadovinek - Arheološko najdišče Remen-Tribeže.

(6)

V občini je prisotna naselbinska dediščina, ki je zavarovana kot kulturna krajina v naseljih: Dolenja vas pri Raki, Brezje pri Dovškem, Brestanica, Bočje in Šutenska gora. Poleg tega so na seznam kulturne dediščine, ki se veže na krajino uvrščena območja vinskih goric, in sicer so to: Šutenski vrh, Gradišček, Bočje, Vinjar, Završe, Brezovica v Podbočju. Na območju vinskih goric se ohranja slemenska zasnova naselja ter tradicionalni, arhitekturni tip vinskih hramov. Neustrezno arhitekturno oblikovane objekte se sanira s povzemanjem regionalnih značilnosti. Ostala območja varovane kulturne dediščine so še: mestno jedro-Krško in Leskovec pri Krškem, trško jedro-Brestanica, pokopališče v Podbočju, vas-Veliki Podlog, Jelše, Brege, Raka- vas, Podbočje-vas, Mali Kamen-zaselek Vrh, območja gradov Rajhenburg, Šrajbarski turn in posamezne domačije.

(7)

Varujejo se značilne vedute na silhueto in dominanto naselja ter neposredna in širša okolica naselja. Na vedutno izpostavljene sakralne objekte se ohranjajo pogledi iz okolice.

51. člen

(vojna grobišča)

(1)

Na območju Občine Krško se nahaja devet lokacij vojnih grobišč in sedem lokacij prikritih vojnih grobišč, ki so razvidna iz Prikaza stanja prostora.

(2)

Vojna grobišča, ki so evidentirana v sklopu obstoječih urejenih pokopališč so v naseljih: Koprivnica, Krško, Selo (pokopališče Podbočje) in pokopališče Brestanica.

(3)

Izven pokopališč so evidentirana vojna grobišča v naseljih Dovško, Krško (nad starim delom mesta Krško), Mrtvice, Stari Grad, Veliki Kamen, Mali Kamen, Gune (Hafnerjev graben) in Stranje, ki so razvidna iz Prikaza stanja prostora.

(4)

Evidentirana vojna grobišča na območju občine se ohranjajo in varujejo.

52. člen

(območja naravne dediščine in zavarovana območja)

(1)

Cilj je ohranjanje ugodnega stanja biotske raznovrstnosti s poudarkom na kvalifikacijskih vrstah in habitatnih tipih na zavarovanih območjih. Ohranjanje naravnih vrednot in preprečevanje zmanjševanja biotske raznovrstnosti in ohranitev naravnega ravnovesja na ekološko pomembnih območjih.

(2)

Območja naravne dediščine in zavarovana območja so razvidna iz Prikaza stanja prostora.

(3)

Pri opredelitvi pogojev za gradnje in druge ureditve na zavarovanem območju krajinskega parka - Kozjanski regijski park se upoštevajo varstveni režimi določeni z zakonom o ohranjanju narave. Ohranja se mozaičnost krajine, krajinsko značilno gradnjo, ohranjajo in vzpostavljajo se ekstenzivni visokorasli travniški sadovnjaki, ohranja in vzpostavljajo se mejice, ohranja se primarna vegetacija ob vodotokih.

(4)

Pri posegih v prostor se obvezno upoštevajo občinski predpisi s področja varovanja naravnih vrednot.

(5)

Ekološko pomembna območja v občini predstavljajo območje Bohor - Vetrnik, Tisovec – Orlica - Kunšperška gora, Brestanica, reka Sava, Ajdovska jama, Krakovski gozd, Šentjernejsko polje, reka Krka in Gorjanci.

(6)

Območja Natura 2000 na območju občine Krško so: Krka s pritoki, Ajdovska jama – Brestanica, Bohor, Orlica, Vrbina, Ajdovska jama, Krakovski gozd ter Krakovski gozd - Šentjernejsko polje, Presladolski potok, Dolenji Leskovec.

(7)

Območja naravnih vrednot so: Lokavec - zgornji tok, Lokavec - spodnji tok, Smolinšček – jezero, Brestanica - mokrotna dolina, Šutna - nahajališče apnenca, Dolenja Lepa vas – ponikalnica, Jevša – tise, Mali Kamen - povirno mokrišče, Ločki dol, Nemška Gora – ponikalnica, Piroški potok, Sajovec, Martink, Ledinski graben, Povšen graben, Senuša, Peščak, Stari Grad – gramoznica, Krakovski gozd, Dovški potok, Armeško – ribniki, Stranjski potok, Dobrovski potok, Brestanica, Blanščica, Strženica, Krka, Bohor - rastišča navadne jarice, Močnik, Ravno - gnezdišče čebelarja.

(8)

Posege in dejavnosti se na teh območjih načrtuje tako, da se v čim večji meri ohranja ugodno stanje rastlinskih in živalskih vrst, habitatov in razširjenost habitatnih tipov. Ob vodotokih se ohranjajo zeleni pasovi.

(9)

Za zmanjšanje negativnih vplivov na območju pričakovane podzemeljske geomorfološke naravne vrednote-Karbonati se pri izvedbi posegov upošteva ukrep: v času gradnje je na območju ob nepredvidenem odprtju podzemne jame ali brezna o tem treba obvestiti pristojne institucije (Zavod za varstvo narave), ki jamo pregledajo in dajo navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata.

5.3 Območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje

53. člen

(območja za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter zaščita in reševanje)

(1)

Cilj je usmerjanje poselitve izven območij ogroženih zaradi naravnih in drugih nesreč, varovanje obstoječe poselitve, zdravja in življenja ljudi, njihovega premoženja pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varovanje kmetijskih zemljišč in pridelkov pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)

Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Območja, kjer ni bivališč ali gospodarskih dejavnosti, se prepušča naravni dinamiki. Poplavna, erozijska in plazljiva območja ter lokacije evidentiranih plazov v občini so razvidna v Prikazu stanja prostora.

(3)

Tveganja zaradi naravnih in drugih nesreč se zmanjšuje z umeščanjem dejavnosti izven območij potencialnih nesreč, z ustreznim upravljanjem primarnih dejavnosti v nevarnih in ogroženih območjih ter z nadzorovanjem procesov in dejavnikov, ki lahko povzročajo naravne in druge nesreče.

(4)

Določijo se zahteve zaradi naravnih omejitev (poplavnost in visoka podzemna voda, erozivnost in plazljivost terena, možnost porušitve visokih pregrad) in temu primerno predvidijo tehnične rešitve gradnje (ali posege v prostor popolnoma umakniti iz območja potencialne ogroženosti) ter možnosti nesreče z nevarnimi snovmi.

(5)

Priobalna zemljišča voda se ohranjajo nepozidana in javno dostopna. Prostorske ureditve se izvajajo na način, da se ne poslabšuje stanje voda in vodni režim.

(6)

Območja naravnih nesreč v občini Krško predstavljajo poplavna in z njimi povezana erozijska območja reke Save in Krke. V poplavnih območjih se ohranjajo retenzijske površine, poselitev se ne načrtuje. Za spodnjo Savo od HE Krško do HE Mokrice je izdelana hidravlično-hidrološka študija, v okviru katere so določeni razredi poplavne nevarnosti. Z izgradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi in izgradnjo visokovodnih nasipov se bo izboljšala tudi poplavna varnost naselij ob reki Savi: Žadovinek, Drnovo, Brege, Mrtvice, Pesje, Spodnji Stari Grad in Krško. S protipoplavnimi nasipi pred maksimalno verjetnostno poplavo je varovan del levega brega reke Save od potoka Potočnica proti vzhodu na območju NEK in poslovne cone Vrbina.

Za območje Senovškega potoka je izdelana hidrološko hidravlična študija na območju obrtne cone Senovo. Nevarnost predstavljajo tudi erozijska in plazljiva območja. Območja zahtevnejših protierozijskih ukrepov so predvsem na severnem delu občine. Za ta del občine je izdelana tudi posebna strokovna podlaga (Geotehnični istražni radovi za područje PUP-a Bohor, Trebče i pod Bohorjem, Geološki zavod Zagreb, l. 1988), v kateri je opredeljenih pet kategorij plazov. Po javno dostopnih podatkih je na območju občine evidentiranih 17 plazov. Posegi na teh območjih so pogojno dopustni na podlagi predhodnega geološkega poročila. Na erozijskih in plazljivih območjih se upoštevajo zahtevnejši protierozijski ukrepi in običajni protierozijski ukrepi.

(7)

Občina Krško leži na območju z 8. stopnjo potresne intenzitete. V skladu s karto projektnega pospeška tal spada občina v območje potresne nevarnosti, kjer je določen projektni pospešek tal od 0,175 do 0,200 g. Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s tega področja oz. področja o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov.

(8)

Zaradi klimatskih sprememb so najbolj ogrožena kmetijska zemljišča, ki jih prizadene suša, toča, poplava ali neurja. Za preventivno reševanje posledic suše se izvedejo namakalni sistemi, ki bodo črpali vodo iz akumulacijskih bazenov hidroelektrarn na reki Savi, reke Krke, akumulacij drugih vodnih zajetij in vodnih vrtin ob upoštevanju naravovarstvenih in vodovarstvenih pogojev.

(9)

Za zaščito pred točo se spodbuja postavitev mrež ter postavitev rastlinjakov, plastenjakov, tam kjer ostale omejitve v prostoru to dopuščajo.

(10)

Za zaščito pred poplavami se v okviru izvedbe hidroelektrarn na spodnji Savi izboljša poplavna varnost kmetijskih površin.

(11)

Pri načrtovanju je treba upoštevati požarno ogroženost.

(12)

Lokacije za umik ogroženih prebivalcev v primeru ostalih nesreč (potresi, poplave …) se določajo in urejajo ob samih nesrečah. Za ta namen se uporabijo odprte javne površine. V primeru katastrofalnih nesreč se pokop ljudi načrtuje v sklopu obstoječih pokopališč.

(13)

V primeru množičnega pogina živali je določena lokacija za pokop severovzhodno od naselja Reštanj (k. o. Reštanj, parc. št. 626/2 in 682/3; k. o. Mali Kamen, parc. št. 2/2).

(14)

Za ukrepanje ob izrednih dogodkih v NEK se zagotovijo evakuacijske poti za vse prebivalstvo in zaposlene v skladu z načrtom zaščite in reševanja. Ob spremenjeni demografski sliki pokrajine je treba dopolniti ali spremeniti načrt zaščite in reševanja v skladu s predpisi tako, da bosta obravnavani evakuacija prebivalcev, dnevnih migrantov kot tudi osebja na lokaciji NEK.

(15)

V primeru gradnje industrijskih objektov ali transportnih poti v območju omejene rabe okoli jedrskih objektov NEK in NSRAO ali na območju izven omejene rabe, ki lahko vplivajo na predpostavke iz varnostnih analiz, podanih v Končnem varnostnem poročilu NEK, je treba upoštevati vpliv morebitnih izrednih dogodkov na NEK in novo odlagališče NSRAO in z analizami dokazati, da ne bo prišlo do ogrožanja teh jedrskih objektov ali določiti omejitve glede uporabe oz. transporta.

(16)

Za zaklanjanje prebivalstva se gradijo zaklonišča v skladu z veljavnimi kriteriji, določenimi v predpisih, ki urejajo to področje.

5.4 Območja in objekti za potrebe obrambe

54. člen

(območja in objekti za potrebe obrambe)

(1)

Dejavnost obrambe je v Občini Krško umeščena izven strnjenih območij naselij.

(2)

Območja izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so namenjena izključno za obrambne potrebe. Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe, in se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize, lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi. Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov. Območja za potrebe obrambe so razvida v Prikazu stanja prostora.

(3)

Na območju Občine Krško se nahajajo območja izključne rabe za potrebe obrambe v naselju Gorica z območjem za odmetavanje tovora v nujnih postopkih in Raka. Območja možne izključne rabe za potrebe obrambe na območju občine so Brege, Bohor in Sremič. Ob območjih Gorica z območjem za odmetavanje tovora v nujnih postopkih in Raka se nahajata tudi območji omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe, za katera je izdelan DPN. Prav tako ima območje omejene in nadzorovane rabe – vplivno območje telekomunikacijske infrastrukture. V občino Krško pa sega tudi del takega območja Letališča Cerklje ob Krki.

6 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra

55. člen

(splošno)

(1)

Cilj občine je, da s trajno, kakovostno in zadostno komunalno oskrbo zagotovi uravnotežen prostorski razvoj.

(2)

Na celotnem območju občine se razvija, vzdržuje, prenavlja in rekonstruira gospodarsko javno infrastrukturo skladno s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Prednostno se zagotavlja minimalna komunalna opremljenost območij, kjer to še ni zagotovljeno, skladno s predhodno zagotovljeno časovno dinamiko in finančnimi viri. Na območjih, kjer opremljenost ne dosega ustreznih oskrbnih standardov, se izvaja sanacija stanja. Pri tem se zagotavlja ustrezna stopnja varstva okolja.

(3)

Zagotavlja se racionalna raba energije in zmanjševanje stroškov za izgradnjo in obratovanje omrežij gospodarske javne infrastrukture. Pri opremljanju novih območij se infrastruktura gradi za zaključene celote. Gradnja komunalne infrastrukture se predvsem v naseljih načrtuje v skupnih infrastrukturnih koridorjih. Načrtovanje infrastrukturnih vodov se izvaja na način, da le ti ne ogrožajo namenske rabe, prav tako obratno, namenska raba ne sme ogrožati njihovega delovanja in vzdrževanja.

(4)

Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost se ustrezno sanira. Pri gradnjah se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali.

(5)

Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra je razvidna iz karte 212.

6.1 Prometna infrastruktura

56. člen

(ceste)

(1)

Cilj občine je izboljšati, prenoviti in posodobiti obstoječe cestno omrežje ter z izgradnjo novih cestnih povezav in ureditvijo križišč, zagotoviti boljšo povezanost občinskega središča z ostalimi območji. Cestno omrežje, vključno s pločniki, sprehajališči, kolesarskimi potmi in stezami se opremlja z urbano opremo in povezuje v urejen in varen sistem.

(2)

Zagotavlja se dobra prometna dostopnost do območij centralnih, proizvodnih dejavnosti, do stanovanjskih območij, območij za posebne namene (turizem, športni centri ipd.) ter območij ostalih dejavnosti. V mestnih območjih se izvajajo ukrepi za umirjanje prometa in ostali ukrepi za povečanje prometne varnosti.

(3)

Prometno mrežo v občini tvori avtocesta A2 Kronovo - Drnovo – Obrežje ter glavna cesta G 1-5 Zidani Most – Krško - Drnovo, na katero se s severa navezuje regionalna cesta R2-422 Podsreda – Brestanica in R3-679 Sevnica - Brestanica. Ostale regionalne ceste v občini so: R1-220 Krško – Brežice, R3-677 Zgornja Pohanca - Krško, R 3-673 Drnovo – Križaj, R2-419 Šentjernej - Križaj - Čatež ob Savi, R3-671 Križaj - Podbočje - Šutna - Planina v Podbočju - meja HR in R3- 672 Zavratec - Smednik - Kostanjevica na Krki.

(4)

Na državne ceste se navezuje sistem lokalnih cest in javnih poti, ki pokriva celotno območje občine, z gostejšo mrežo v osrednjem delu in redkejšo mrežo na severnem in južnem delu občine (Bohor in Gorjanci).

(5)

Večji premostitveni objekti v občini so: brestaniški in krški most čez reko Savo, leseni most čez Krko v Brodu pri Podbočju ter nadvoza čez avtocesto na Drnovem in Veliki vasi. Pri hidroelektrarni Krško je zgrajen tudi nov most čez reko Savo.

(6)

Na območju mesta Krško je načrtovana gradnja obvoznice Krško kot prestavitev glavne ceste G 1-5 ob Savo iz desnega brega Save pri hidroelektrarni Krško na levi breg. Novogradnja obvoznice G 1-5 je načrtovana od hidroelektrarne Krško, preko novozgrajenih krožišč in novega mostu čez Savo, do naselja Žadovinek. Nova obvoznica bo razbremenila staro mestno jedro Krško tranzitnega prometa, obstoječa glavna cesta pa bo prekategorizirana v lokalno, mestno cesto. Poleg izgradnje krožišča na desnem bregu Save se izvede cestna povezava od mostu do lokalne ceste št. 192055 (pri Merkurju) in priključitev iste ceste na obvoznico Krško v južnem delu IC Žadovinek. Predvidena je rekonstrukcija križišč cest št. 192055 in 192057 (pri Merkurju), cest št. 192053 in 192055 (pri Mercatorju), pri priključku interne ceste v IC Žadovinek in cesti na Črnile, cest št. 192783 in 193591 (pri Lidlu) in rekonstrukcija križišča G 1-5 in ceste št. 693811 (pri Eurogardnu). Načrtovana je izgradnja nove povezovalne ceste R 1-220 Krško – Brežice, ki bo izboljšala prometne razmere znotraj somestja Brežice – Krško – Sevnica. Predvidene so ureditve regionalnih cest R 3-677 Zgornja Pohanca - Krško in R 3-672 Zavratec- Smednik- Kostanjevica ter obnova regionalne ceste R 2-422 Podsreda – Brestanica in glavne ceste G1-5.

(7)

Poleg ureditev in obnov obstoječih občinskih cest je predvidena gradnja obvozne ceste Leskovec pri Krškem in prestavitev ceste pri ribnikih Mačkovci. Občina Krško se bo z rekonstrukcijo obstoječih cest in izboljšanjem prometnih povezav navezovala na 3. razvojno os, ki bo potekala po območju sosednjih občin.

(8)

Na območju Krakovskega gozda se urejajo in vzdržujejo obstoječe prometne in infrastrukturne komunikacije za omogočanje vzdrževanja in uporabe prostora.

57. člen

(javni potniški promet)

(1)

Cilj občine je povečanje uporabe javnega potniškega prometa znotraj občine Krško in v povezavi s sosednjimi občinami ter omogočanje boljše dostopnosti in povezanosti vstopnih in izstopnih točk.

(2)

Avtobusna postaja Krško se ohranja na obstoječi lokaciji. Občina Krško je z javnim avtobusnim potniškim prometom povezana z Ljubljano, Novim mestom, Brežicami, Celjem, Kostanjevico na Krki in drugimi kraji. To so glavne osi regionalnega in medobčinskega povezovanja. Znotraj občine pa je razvit lokalni promet, ki z avtobusnimi linijami omogoča dostopnost večjih in manjših krajev.

(3)

Učinkovitost javnega potniškega prometa se poveča z rednejšimi avtobusnimi linijami med tednom in vzpostavitvijo povezav med konci tedna ter vključitvijo Brestanice in Senovega v linijo mestnega prometa. Ob razvoju turizma, širitvi proizvodnih con in urejanju novih stanovanjskih območij se glede na potrebe vzpostavijo nove linije javnega potniškega prometa. V vseh naseljih, ki so povezana z avtobusnimi linijami (tudi šolskimi), se uredijo nova oziroma posodobijo obstoječa postajališča za avtobuse. Za racionalizacijo prevozov se združujejo šolski prevozi z javnim linijskim prevozom.

(4)

Poveže se kolesarske steze s postajališči JPP in parkirnimi površinami. Urejajo se parkirišča in s tem vključevanje osebnih vozil v sistem javnega potniškega prometa, uredijo se izposojevalnice koles, taksi službe itd. Zagotavlja se zadostno število pokritih/varovanih parkirišč za kolesa, sistem pločnikov ter kolesarskih stez za varen dostop do postajališč JPP.

58. člen

(kolesarska infrastruktura in peš poti)

(1)

Cilj je povečanje kolesarskega prometa z neprekinjenim, direktnim, privlačnim in varnim sistemom kolesarskega omrežja po celotnem ozemlju občine Krško za različne uporabnike: rekreativce, družine, športnike in ostale uporabnike. Cilj je tudi vključitev kolesarskih povezav v predvideno kolesarsko povezavo »Sava – Krka bike« vzdolž reke Save in Krke in s tem povezava občin med seboj kot tudi širše, povezava regije s sosednjo državo Hrvaško skozi mesto Samobor. Z urejenimi kolesarskimi potmi se spodbuja kolesarski turizem, ki bo predstavljal tudi ekonomski napredek regije.

(2)

V sklopu državnega kolesarskega omrežja poteka po občini Krško daljinska kolesarska povezava št. 910200, Novo mesto - Otočec - Kostanjevica - Čatež in dve glavni kolesarski povezavi, in sicer št. 921900, Sevnica - Brestanica - Krško - Brežice ter št. 921800, Brestanica - Podsreda - Bistrica ob Sotli.

(3)

Občinske kolesarske povezave potekajo v smereh vzhod – zahod (ob Savi) ter v smeri sever – jug na relaciji Senovo - Krško - Brege - Drnovo - Velika vas - Križaj ter se v nadaljevanju navežejo na državno kolesarsko omrežje. Na območju naselij Brestanica, Senovo, Krško, Leskovec pri Krškem ter v smeri Brežic, Kostanjevice in Gmajne pri Raki se načrtuje ločen kolesarski promet ob cestah in izven cest.

(4)

Na območju občine se kolesarski promet uredi tako, da obstoječe in novo predvidene kolesarske povezave tvorijo smiselno celoto ter povezujejo mesto Krško z ostalimi večjimi naselji v občini.

(5)

V sklopu ureditev kolesarskih povezav se za potrebe vzpostavitve turistično usmerjenega pristopa, na določenih mestih – krajih, uredijo počivališča oz. info točke s spremljajočimi objekti z možnostjo servisiranja in izposojevalnice koles.

(6)

Projektiranje kolesarskega omrežja se izvaja skladno s Študijo ureditve kolesarske povezave v občini Krško in samem mestu Krško in Kolesarske povezave v občini Krško – določitev odsekov kolesarskih povezav s predvidenimi ureditvami.

(7)

Pri novogradnjah objektov javnega pomena (šole, vrtci, zavodi, zdravstvene ustanove itd.) se obvezno predvidi tudi kolesarnice z dovolj velikimi kapacitetami.

(8)

Mesto Krško se poveže z reko Savo. Z mostovi za peš in kolesarski promet se povežeta levi in desni breg reke Save in uredijo pešpoti vzdolž reke. Obnovijo in označijo se stare peš in sprehajalne poti ter vzpostavijo nove. V mestu Krško z Leskovcem ter ostalih lokalnih središčih se uredijo pločniki z elementi za gibalno ovirane osebe.

(9)

Pešpoti se uredijo z izhodišči v medobčinskem središču, lokalnih središčih in parkiriščih po celotni občini in povezujejo medobčinsko središče, lokalna središča ter ostala naselja z naravnimi in kulturnimi značilnostmi občine, razglednimi točkami ter ostalimi privlačnimi območji za sprehode in rekreacijo v naravi.

59. člen

(mirujoči promet)

(1)

Cilj je ureditev zadostnega števila parkirnih mest za vse uporabnike tako, da se omogoča dostop do vseh dejavnosti v prostoru in da dejavnost parkiranja ni moteča za okolje in razvoj ostalih dejavnosti.

(2)

Na celotnem območju občine se zagotavljajo javne parkirne površine za potrebe javnih objektov ter za potrebe posameznih dejavnosti, v skladu z veljavnimi predpisi.

(3)

Na območju mesta Krško z Leskovcem in na ostalih območjih koncentrirane novo gradnje se zaradi racionalnejše izrabe prostora gradijo garažne hiše, s čimer se pridobijo dodatne urbane, mestne površine.

Ob avtobusni in železniških postajah ter postajališčih se uredi zadostno število pokritih in varovanih parkirišč za kolesa in omogoča varen dostop do njih (ureditev pločnikov, kolesarskih stez …).

(4)

Priložnost za povečanje učinkovitosti javnega potniškega prometa je v boljši povezanosti avtobusnega in železniškega prometa. Ob linijah šolskega avtobusa se uredijo ustrezna postajališča. Parkirišča za tovorna vozila se zagotavljajo izven stanovanjskih površin, v sklopu območij proizvodnih dejavnosti.

60. člen

(mejni prehod)

Mejni prehod za osebni promet z Republiko Hrvaško je pri naselju Planina pri Podbočju, na Gorjancih.

61. člen

(železniški promet)

(1)

Cilj je izboljšanje obstoječe železniške povezave in večja izraba železniškega prometa za potrebe gospodarstva.

(2)

Skozi občino Krško poteka glavna železniška proga E 70 državna meja–Dobova–Ljubljana–Sežana–državna meja. Za zagotovitev večjih hitrosti vlakov se načrtuje rekonstrukcija in prenova glavne železniške proge.

(3)

V predlogu Resolucije nacionalnega programa razvoja Slovenske železniške infrastrukture je predvidena gradnja hitre proge na X. koridorju, Jesenice-Ljubljana-Dobova-državna meja. Trasa proge, ki je v zahodnem delu načrtovana skozi tunel, prečka osrednji del občine, v smeri severozahod - jugovzhod.

(4)

Ohranjajo se obstoječi industrijski tiri za potrebe podjetja Vipap, pretakališča goriva Stara vas in Nuklearne elektrarne ter načrtujejo novi.

(5)

Načrtuje se povečanje uporabe železniškega prometa za potrebe gospodarstva z navezavo na Poslovno cono Vrbina in z vzpostavitvijo logističnega terminala

62. člen

(zračni promet)

(1)

Cilj je ohranitev in omogočanje razvoja zračnega prometa v okviru obstoječih danosti prostora.

(2)

Na jugovzhodnem delu občine je del letališča Cerklje ob Krki, ki z območjem kontroliranega dela zračnega prometa vpliva na ureditve na tem delu občine. Z državnim prostorskim načrtom je predvidena širitev letališča za potrebe obrambe ter za gradnjo civilnega dela letališča.

(3)

Južno od naselja Žadovinek je lokacija obstoječega vzletišča in športnega letališča Žadovinek, ki se ohranja. Nove površine za širitev letališke dejavnosti niso predvidene.

63. člen

(promet na notranjih vodah)

(1)

Cilj je vzpostavitev rekreacijskega in turističnega sistema plovnosti po reki Savi in Krki z upoštevanjem usmeritev za varstvo okolja.

(2)

Po reki Krki in na območju ojezeritve gramoznice Spodnji Stari Grad je dopustna rekreacijska uporaba čolnov na vesla. Po izgradnji hidroelektrarn na Savi bo možna plovba po akumulacijskem jezeru hidroelektrarne Krško in hidroelektrarne Brežice. V ta namen se uredijo pristani ter sprejme ustrezni plovni režim.

6.2 Elektronske komunikacije

64. člen

(elektronske komunikacije)

(1)

Cilj je spodbujati povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih omrežij, optimizacijo uporabe vsakega izmed njih ter sistematično uvajanje novih tehnik in tehnologij.

(2)

V občini Krško so naslednje telefonske centrale (LC): LC Krško, LC Senovo, LC Veliki Kamen, LC Raka, LC Podbočje, LC Senuše. Kabelsko omrežje iz posameznih telefonskih central je zgrajeno s kabli različnih kapacitet in bakrenimi vodniki, delno v zemeljski in delno v zračni izvedbi. Oddajnik RTV Slovenija je na Sremiču.

(3)

Z Načrtom razvoja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij v občini Krško so opredeljena območja, na katerih se končnim uporabnikom omogoči dostop v odprto širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij. Predvsem se jih gradi na območjih, kjer ta omrežja niso prisotna. S širokopasovnimi omrežji se povežejo vsa naselja v občini ter zainteresirane končne uporabnike, in sicer na način, da bodo dostopna pod enakimi pogoji vsem zainteresiranim operaterjem in ponudnikom storitev. Omogoči se ponudba vseh vrst storitev elektronskih komunikacij.

(4)

V občini je širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij že zgrajeno v večini naselij. V preostalih naseljih se omogoča nadaljnja gradnja omrežja in postavljanje opreme ter naprav za delovanje širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij (kabelske kanalizacije, optičnih vodnikov, jaškov, naprav in druge opreme za delovanje optičnega omrežja).

(5)

Večji objekti, ki so potrebni za delovanje in upravljanje komunikacijske infrastrukture se usmerjajo v skladu s potrebami in zahtevami objektov za nemoteno delovanje komunikacijske infrastrukture po celotnem območju občine.

(6)

Trase telekomunikacijskih kablov se prednostno predvidijo v obstoječih in načrtovanih infrastrukturnih koridorjih. Prav tako se pri umeščanju novih naprav in objektov telekomunikacijskega omrežja v prostor, v čim večji meri združuje in prednostno uporabi že obstoječe naprave in objekte telekomunikacijskega omrežja, vplivi na zdravje, okolje in prostor pa morajo biti čim manjši.

(7)

Za zagotavljanje storitev mobilnih brezžičnih telefonskih povezav mobilnih operaterjev se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, ki se nadgrajujejo z različnimi sistemi in novimi tehnologijami. Umestitev baznih postaj se načrtuje izven varovanih območij s področja varstva naravne in kulturne dediščine, predvsem se varuje izražene ambientalno kvalitetne prostore, poglede iz razglednih točk in vedute.

6.3 Energetika

65. člen

(splošno)

(1)

Cilj je razvoj energetike in z njo povezanega gospodarstva, zagotavljanje neprekinjene električne oskrbe za vsa gospodinjstva in gospodarske družbe ter spodbujanje uporabe energetsko obnovljivih virov.

(2)

Zasnova energetske oskrbe občine temelji na izhodiščih prihodnjega razvoja občine in lokalnem energetskem konceptu občine. Z lokalnim energetskim konceptom se opredeljuje načrt razvoja energetike v lokalnih skupnostih, izvaja učinkovito ravnanje z energijo in izkoriščanje lokalnih energijskih virov. Koncept opredeljuje aktivnosti, povezane s povečevanjem učinkovitejše rabe energije in rabe obnovljivih virov energije (OVE).

(3)

Trajnostna raba energije je razvojna prioriteta, ki predstavlja ključni vzvod za zmanjševanja emisij toplogrednih plinov in zniževanje rabe energije oz. povečanje energetske in ekonomske učinkovitosti. Prednostno se spodbuja uporaba obnovljivih virov energije. Med obnovljive vire energije uvrščamo vodni potencial, biomaso, energijo vetra, geotermalno energijo, sončno energijo, toploto okolja in odpadno toploto. Pri načrtovanju se zagotavlja prednost rabe teh virov energije pred fosilnimi viri energije.

(4)

Poleg hidroenergije ima občina Krško veliko možnosti v lesni energiji in biomasi, potencial pa je tudi v sončni in geotermalni energiji. V okviru učinkovite rabe fosilnih goriv se daje prednost soproizvodnji električne energije in toplotne energije. Pri vseh novogradnjah in pri obstoječih termoelektrarnah ter pri vseh večjih kotlovnicah za daljinsko ogrevanje se preveri možnost soproizvodnje (termoelektrarne - toplarne).

66. člen

(objekti za proizvodnjo energije)

(1)

Pomembni energetski objekti državnega pomena v občini Krško so:

-

Nuklearna elektrarna Krško, ki je državnega in mednarodnega pomena,

-

Termoelektrarna Brestanica,

-

Hidroelektrarna Krško.

(2)

Dolvodno od mesta Krško se načrtuje še gradnja hidroelektrarne Brežice, katere vplivno območje sega v območje občine Krško.

(3)

Za pridobivanje električne energije se na območju občine prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

(4)

Novi energetski objekti se skladno z določeno namensko rabo umeščajo v območja energetske infrastrukture in območja vseh proizvodnih dejavnosti ter izven območij naselbinske in zavarovane kulturne dediščine. Območje južno od cestne povezave LC 191111 Krški most-Vrbina-Spodnji Stari Grad do gramoznice Spodnji Stari Grad se ohranja za razvoj energetike. Novi večji energetski objekti se umeščajo na rob strnjenih naselij oziroma v primerni oddaljenosti od obstoječih naselij glede na ocenjene vplive objekta na kakovost bivanja.

67. člen

(energetsko obnovljivi viri)

(1)

V občini se spodbuja učinkovita raba energije, proizvodnja energije iz malih naprav obnovljivih virov energije in naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike (SPTE), razvoj izgradnje hidroelektrarn, ekološko obnovo termoelektrarne.

(2)

Na območju jalovišča Senovo se načrtuje gradnja energetskih objektov: sončne elektrarne in drugih objektov namenjenih proizvodnji energentov iz lesa (biomasa).

(3)

Na območju obstoječih naselij se omogoča gradnja manjših energetskih objektov z namenom zagotavljanja električne energije v javno omrežje, pri čemer je poudarek na pridobivanju energije iz obnovljivih virov.

(4)

Objekte s proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti, območja športnih centrov ter območja prometne in okoljske infrastrukture, pri čemer se upošteva učinkovitost izbranega sistema in prostorska, okoljska ter družbena sprejemljivost.

(5)

Izkoriščanje bioplina se omogoča v območjih farm za rejo živali ter čistilnih napravah in deponijah odpadkov.

(6)

Kot energetski vir je primarno predvideti zemeljski plin, ki v primerjavi s trdimi gorivi ali kurilnim oljem vsebuje zanemarljivo malo žvepla, vrednosti ostalih onesnaževal, ki nastajajo pri izgorevanju (ogljikov monoksid in dušikovi oksidi) so bistveno nižje, prašnih delcev pa praktično ni.

(7)

Na območjih, kjer ni omrežja zemeljskega plina, se priporoča predvsem uporaba lesne biomase ter izraba toplote zemlje, vode in zraka z uporabo toplotnih črpalk.

(8)

Umeščanje energetskih objektov in naprav v drugih podeželskih naseljih se načrtuje tako, da se upoštevajo značilne naravne prvine kot so gozdni rob, vznožje pobočij, reliefne značilnosti ter vidnost naselij in značilne vedute.

(9)

Pri umeščanju novih stavb, rekonstrukcijah ter obnovah obstoječih objektov se za potrebe objekta nameščajo naprave in sistemi za proizvodnjo električne energije iz OVE. Poleg izbora učinkovitosti izbranega sistema se pri umestitvi upošteva prostorska sprejemljivost tako z vidika ohranjanja vizualne kakovosti območja kot tudi naravnih vrednot in kulturne dediščine. Pri vseh novogradnjah se predvidi celostna oskrba z energijo v posameznih sklopih, načrtujejo se skupni sistemi ogrevanja z eno kurilno napravo.

(10)

Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb, grajenih iz naravnih materialov, ki zaradi svoje zasnove za obratovanje potrebujejo manj energije (npr. pasivna stavba, nizkoenergijska stavba) in/oziroma del svojih potreb po energiji zagotavljajo iz obnovljivih virov energije.

68. člen

(prenosno in razdelilno elektro omrežje)

(1)

Visokonapetostno razdelilno in prenosno elektro omrežje v občini tvorijo obstoječi in predvideni elektroenergetski objekti in vodi v upravljanju Elesa:

-

DV 110 kV Trbovlje - Brestanica + KB 110 kV,

-

DV 110 kV Brestanica - Blanca (SM 134/2) + KB 110 kV,

-

DV 2 x110 kV Brestanica - Krško I, II + KB 2 x110 kV,

-

DV 110 kV Brestanica - Krško NEK + KB 110 kV,

-

DV 110 kV Brestanica - HE Krško (SM 1A, 01-04)+ KB 110 kV,

-

DV 110 kV HE Krško - Krško DES (SM 04-01)+ KB 110 kV,

-

DV 110 kV Krško DES - Krško (SM 27-28) + KB 110 kV,

-

DV 2 x110 kV Krško - Brežice I, II (SM 1,2,3),

-

DV 2 x110 kV Krško - Hudo I, II,

-

DV 110 kV Brestanica - Hudo II (predvidena rekonstrukcija

-

DV 2 x110 kV Brestanica - Hudo) + KB 2x110 kV,

-

DV 2 x 400 kV Beričevo - Krško 1, 2,

-

DV 400 kV Maribor - Krško,

-

DV 2 x 400 kV Tumbri - Krško 1, 2,

-

RTP 400/110 kV Krško,

-

RTP 110/20 kV Brestanica (ELES, Elektro Celje, TEB),

-

KB 20 kV RTP Krško DES - Carinsko skladišče NE Krško,

-

KB 20 kV RTP Krško DES - RTP 400/110 kV Krško,

-

Zemeljski optični kabel RTP Krško 400/110kV - RTP 110/20kV Krško DES (z odcepom v GEN),

-

predviden DV 2x400 kV Krško – Tumbri in

-

predviden DV 2x400 kV Cirkovce - Krško.

Vodi v upravljanju Elektro Celje:

-

RTP 110/20 kV Krško DES,

-

DV 110 kV Laško – Brestanica (predviden za rekonstrukcijo),

-

DV 110 kV Sevnica – Brestanica,

-

DV 2×110 kV Krško – Brežice,

-

predviden DV 2 x110 kV Krško – Kozje.

-

DV 110 kV Brestanica – Krško DES in

-

DV 110 kV Krško DES – Krško.

V skupnem upravljanju Elesa in Elektro Celje so vodi:

-

DV 110 kV Krško DES – Krško + KB 110 kV in

-

DV 2 x 110 kV Krško - Brežice I, II.

(2)

Obstoječe enosistemske daljnovode je treba rekonstruirati z nadgraditvijo v dvosistemske daljnovode.

(3)

Predvidena je gradnja novega in posodabljanje obstoječega srednje napetostnega in nizko napetostnega distribucijskega omrežja s pripadajočimi objekti.

(4)

Elektroenergetski koridorji se praviloma združujejo s koridorji ostale energetske in druge infrastrukture. Predvsem na stanovanjskih območjih ter območjih varovanih s področja kulturne dediščine, se daje prednost podzemni izvedbi in se tako tudi nadomešča obstoječe.

69. člen

(plinovodno omrežje)

(1)

Sistem oskrbe z zemeljskim plinom občine zajema prenos in distribucijo zemeljskega plina. Magistralni plinovod M4 poteka v smeri Rogaška Slatina – Krško. Iz magistralnega plinovoda so urejeni priključki v Brestanici, Krškem in Drnovem.

(2)

Plinovodno omrežje na območju občine Krško predstavljajo naslednji prenosni in distribucijski plinovodi:

-

M4: od M2 v km 8+098 do MRP Krško; premer 400 mm; tlak 50 bar,

-

M4: MRP Krško - MRP Novo mesto; premer 400 mm; tlak 50 bar,

-

R42: od M4 v km 33+227 do odcepa (MRP) Brestanica; premer 250 mm; tlak 50 bar,

-

R42: odcep (MRP) Brestanica – odcep (MRP) Sevnica; premer 200 mm; tlak 50 bar,

-

P4212: MRP Brestanica – MP Metalna Senovo; premer 150 mm; tlak 1 bar,

-

P4213: od P4212 v km 0+793 do MP TES; premer 100 mm; tlak 1 bar,

-

MRP Brestanica – TE Brestanica,

-

R43: od M4 v km 40+617 do MRP Krško; premer 200 mm; tlak 50 bar,

-

P431: MRP Krško – MRP Videm; premer 200 mm; tlak 20 bar,

-

P432: MRP Krško – MP SOP-Kovinarska; premer 200 mm; tlak 1 bar.

-

R44: od M4 v km 43+588 do MRP Drnovo; premer 100 mm; tlak 50 bar,

-

MRP Drnovo – MRP Črešnjice (občina Brežice); premer 200; tlak 8 bar,

-

merilno regulacijske postaje MRP Krško, MRP Drnovo, MRP Brestanica,

-

merilne postaje MP Vipap, MP TES, MP Metalna Senovo in

-

distribucijsko plinovodno omrežje 4 bar in 1 bar mesta Krško, Leskovec pri Krškem, Brestanica, Senovo.

(3)

Distribucijsko plinovodno omrežje je v večjih naseljih večinoma že zgrajeno. Izvajajo se dograditve in nadaljnje širitve omrežja osrednjih urbaniziranih območij Krško – Leskovec pri Krškem, Veniše in Brestanica – Senovo ter območij PC Vrbina – Stari Grad – Dolenja vas, Velika vas – Drnovo - PC Drnovo zahod in PC Drnovo jug.

(4)

Dopustna je nadaljnja širitev distribucijskega plinovodnega omrežja tudi na vsa ostala območja v občini Krško, ki niso navedena v prejšnjem odstavku Gradnja novega in posodabljanje obstoječega distribucijskega omrežja s pripadajočimi objekti se bo izvajala skladno z lokalnim energetskim konceptom, prostorskimi akti in razvojnimi načrti operaterja distribucijskega omrežja

(5)

Energetsko oskrbo območij, kjer je že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje in tistih, ki jih je ob ekonomsko upravičenih vlaganjih še možno povezati z obstoječim omrežjem, naj se načrtuje na zemeljski plin.

(6)

Na območjih, kjer oskrba z zemeljskim plinom ni možna zaradi nezgrajenega distribucijskega omrežja in obstaja verjetnost kasnejšega prehoda na zemeljski plin, se lahko energetska oskrba prehodno načrtuje tudi z uporabo tekočega naftnega plina.

(7)

Na območjih z zgrajenim plinovodnim omrežjem se za energetsko oskrbo predvidi priključitev uporabnikov v proizvodnih in centralnih dejavnosti ter javnih in stanovanjskih objektov na zemeljski plin in obnovljive vire energije.

6.4 Komunalno in vodno gospodarstvo ter varstvo okolja

70. člen

(oskrba s pitno vodo in vodni viri)

(1)

Cilj občine je zagotavljati stalno in kakovostno oskrbo s pitno vodo. Prioritetno se zagotovi oskrba z vodo prebivalcem na vododeficitarnih območjih. Varuje se obstoječe in potencialne vodne vire, izvaja se gradnja novih ter prenova in posodobitev obstoječih vodooskrbnih sistemov. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so: padavinska voda in prečiščena odpadna voda. Na obstoječih, močno urbaniziranih ali kmetijskih območjih se v primeru ogroženosti vodnih virov uvaja ukrepe aktivne zaščite in umetnega bogatenja podzemne vode.

(2)

Koncept razvoja vodooskrbe v občini se razvija v skladu z izdelano in sprejeto »Dolgoročno študijo oskrbe s pitno vodo v občini Krško«. Skladno s potrebami se lahko določijo novi vodni viri z ustrezno zaščito.

(3)

Vodni viri za oskrbo s pitno vodo na območju občine Krško so Drnovo, Brege, Podbočje, Štegina, Rore, Brestanica-Zdole, Raka, Dovško pri Senovem, Črna mlaka, Čele. Vodni viri so zaščiteni z veljavnimi občinskimi odloki. Določeni so varstveni pasovi in območja z različnimi stopnjami varovanja pred onesnaženjem. Določen je vodovarstveni režim v obliki prepovedi in omejitev. S spremembo predpisa se spremenijo določila glede varovanja vodnih virov v občini Krško. Območja vodnih virov so razvidna v Prikazu stanja prostora.

(4)

Sistem javne oskrbe s pitno vodo se razvija v smeri zagotavljanja oskrbe na celotnih poselitvenih območjih. Zagotavlja se skladno s predpisom, ki določa zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju javne službe in pri lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

(5)

V občini obstajajo sistemi vodovodne oskrbe določeni v odloku o oskrbi s pitno vodo, ki so:

-

zasebni vodovodi (manj kot 50 preb.),

-

javni vodovodi v upravljanju posameznikov (nad 50 prebivalcev) in

-

javni vodovodi v upravljanju koncesionarja.

(6)

Na območju občine obstaja pet javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo v upravljanju koncesionarja, in sicer Krško (s podsistemom Dolenja vas), Senovo – Brestanica (s podsistemom Koprivnica), Raka, Podbočje (s podsistemom Premagovce) in Veliki Trn. Določena naselja se oskrbujejo iz zasebnih sistemov. Posamezni sistemi za oskrbo s pitno vodo se dograjujejo in obnavljajo skladno z razvojem poselitve in operativnim programom oskrbe s pitno vodo v občini Krško.

71. člen

(odvajanje in čiščenje odpadnih vod)

(1)

Cilj občine je sanacija obstoječega stanja na območjih strnjenih naselij in vodovarstvenih območjih, opremljanje novih razvojnih območij ter spodbujanje izgradnje ustreznega sistema za odvajanje odpadnih vod na celotnem ozemlju občine.

(2)

Koncept razvoja s področja odpadnih voda v občini Krško predstavlja Občinski operativni program odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod, ki vsebuje tudi kataster greznic (v nadaljevanju Občinski operativni program).

(3)

Na območju občine Krško obstoječi kanalizacijski sistem ne pokriva vseh poselitvenih območij. Zgrajeni so trije javni kanalizacijski sistemi z obstoječimi čistilnimi napravami - ČN. Obstoječi sistem Senovo – Brestanica s ČN Brestanica je mešan kanalizacijski sistem. S kanalizacijskim sistemom Podbočje s ČN se ločeno odvajajo komunalne odpadne in padavinske odpadne vode. Sistem Krško je mešan kanalizacijski sistem s centralno ČN Krško ob kompleksu Vipap. V sistem Krško so vključena tudi območja in naselja Leskovec pri Krškem, Žadovinek, del območja Trške Gore (Narpelj), Veniše, Vihre, Mrtvice, Brege, Drnovo in Spodnji Stari Grad. V sistem se priključujejo naselja Gorenja vas pri Leskovcu in Velika vas pri Krškem. Na ČN Vipap je možen prevzem grezničnih gošč in blata iz MKČN. Na vse sisteme se priključujejo samo komunalne odpadne vode, padavinske pa se odvaja ločeno. Vse sisteme se dograjuje, dotrajane in preobremenjene kanalizacijske vode se sanira in posodobi. Sanacija se prednostno izvaja na občutljivih in vodovarstvenih območjih v skladu z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih vod in v skladu z Občinskim operativnim programom.

(4)

V sklopu ureditev za HE Krško se s kanalizacijo za odvajanje komunalnih odpadnih vod opremi naselja Spodnje Pijavško, Srednje Pijavško in Gornje Pijavško in zgradi ČN Pijavško. Za Rožno in Dolenji Leskovec se zgradita kanalizaciji z lastnima ČN. Zgradi se kanalizacija dela Brestanice in dela Krškega (Sotelsko z območjem ob kanalizaciji) in priključi na ČN Brestanica. Poleg tega se na desnem bregu Save izvedeta še dve manjši ČN za del naselja Gunte ob brestaniškem mostu.

(5)

Izgradnja javnih kanalizacijskih sistemov za odvajanje komunalnih odpadnih vod s ČN oziroma opremljanje območij - aglomeracij nad 50 PE, se izvaja skladno z Državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih vod občine Krško. Opremlja se: Stari Grad, Dolenja vas, Spodnja Libna in del Libne s priključitvijo na sistem Krško; Kalce – Naklo in Malo Mraševo s skupno ali ločenima ČN; Mali Podlog, Gržeča vas, Veliki Podlog, Pristava pri Leskovcu, Jelše, Gorica in Kerinov Grm s skupno ČN pri Jelšah ali za Kerinov Grm ločena ČN; Veliko Mraševo s ČN; Dobrava ob Krki s ČN; Šutna s ČN; Raka s ČN; Smednik s ČN; Straža pri Raki s ČN in Selce pri Leskovcu s ČN. Na sistem Brestanica – Senovo se priključuje naselje Armeško.

(6)

Prednostno se odvajanje in čiščenje odpadne vode uredi na območjih, ki so s področnimi predpisi opredeljena kot občutljiva in vodovarstvena območja. Na območjih brez kanalizacijskega omrežja se zagotovi odvajanje odpadne vode v male čistilne naprave ali nepretočne greznice oziroma je odvajanje in čiščenje odpadne vode urejeno v skupne ali individualne sisteme, ki se evidentirajo in vključijo v sistem nadzora. Zagotovita se čiščenje ter odvoz ostankov blata.

(7)

Padavinska in odpadna voda se odvaja ločeno, kjer je to ekonomsko upravičeno in tehnično možno. Padavinska voda se odvaja neposredno v naravne odvodnike (vodotoke) ali s ponikanjem v tla. Padavinska voda se čim dalj časa zadrži na mestu, kamor je padla, zaledne vode pa površinsko odvaja mimo naselij do najbližjega površinskega odvodnika.

(8)

Odvajanje industrijskih in tehnoloških odpadnih voda se izvaja individualno preko lastnega sistema čiščenja skladno s področnimi predpisi in veljavnim občinskim odlokom.

72. člen

(ravnanje z odpadki)

(1)

Cilj občine je zmanjševanje obremenjevanja okolja s komunalnimi odpadki in zmanjševanje količine odpadkov ter vzpostavitev sistema ločenega zbiranja odpadkov na celotnem območju občine.

(2)

Z vidika odlaganja odpadkov je za občino pomemben zbirni center Spodnji Stari Grad s sortirnico, ki se razvija v center regionalnega pomena.

(3)

Na območju zbirnega centra Spodnji Stari Grad se ločeno zbirajo in sortirajo posamezne vrste odpadkov – papir, steklo, plastika in biološki odpadki, ki se predajo končnemu porabniku sekundarnih surovin. Biološke odpadke se predela v kompost in naravno gnojilo. Gradbeni odpadki se zbirajo in predelujejo v okviru zbirnega centra Spodnji Stari Grad.

(4)

Urejen je odvoz komunalnih odpadkov iz vseh krajevnih skupnosti. Vse komunalne odpadke se obdela v zbirnem centru Spodnji Stari Grad, ostanek primeren za odlaganje, pa se odlaga na regijskem odlagališču. Organizirano je zbiranje ločenih frakcij, kosovnih in nevarnih odpadkov.

(5)

Na območju občine se dopolni mreža ekoloških otokov. V okviru ravnanja z odpadki se zagotovi zmanjševanje količin odpadkov ter nevarnostnega potenciala na izvoru, ločeno zbiranje, odstranjevanje ali predelavo, ponovno uporabo in varno končno odlaganje, prioritetno evidentiranje ter odpravljanje divjih odlagališč oziroma njihovo saniranje. V okviru sanacije se zagotove okoljsko - tehnični ukrepi, da se prepreči potencialno onesnaževanje naravnih virov.

73. člen

(zmanjšanje škodljivega delovanja voda)

(1)

Gradi se objekte vodne infrastrukture, namenjene ohranjanju in uravnavanju vodnih količin ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

(2)

Za zaščito pred verjetno maksimalno poplavo NEK je izvedeno nadvišanje nasipov ob Savi in Potočnici ter izvedena rekonstrukcija ceste na visokovodnem nasipu.

(3)

V območjih vpliva poplav reke Save se v sklopu izgradnje hidroelektrarn HE Krško in HE Brežice načrtuje izgradnja objektov za zmanjšanje škodljivega delovanja voda.

(4)

Gradi se visokovodne nasipe in izvaja druge zaščitne ukrepe (urejanje izlivnih odsekov pritokov Save, dreniranje ...) za zaščito ogroženih poselitvenih območij pred poplavami.

(5)

Za zaščito objektov in površin v poplavnih območjih vodotokov se prednostno urejajo objekti za zmanjšanje škodljivega delovanja voda, skladno z razvojnimi programi.

74. člen

(druga področja gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena)

Osrednje občinsko pokopališče je v Krškem na lokaciji Spodnji Grič. Pokopališča so urejena tudi v naseljih Leskovec pri Krškem, Senovo, Brestanica, Podbočje, Raki, Gorica pri Raztezu, Koprivnica, Rožno, Stranje (pri sv. Ahacu), Veliki Trn in Zdole. Površine vseh pokopališč zadostujejo za naslednjih trideset let.

7 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

7.1 Usmeritve za določitev osnovne namenske rabe

75. člen

(usmeritve za določitev osnovne namenske rabe)

(1)

V izvedbenem delu OPN so določena območja stavbnih, kmetijskih, gozdnih, vodnih in drugih zemljišč, ki se delijo na podrobnejše namenske rabe.

(2)

Stavbna zemljišča so določena na podlagi obstoječih stavbnih zemljišč po veljavnem planskem aktu ter na podlagi izdelane strokovne podlage »Tehnični popravki veljavnega planskega akta«, kjer so stavbna zemljišča korigirana na parcelno mejo natančno oziroma določena na podlagi dejanskega stanja v prostoru (obstoječe ceste, ki doslej niso imele določene ustrezne namenske rabe). Nova stavbna zemljišča so opredeljena na podlagi razvojnih potreb občine, v katerih so utemeljene potrebe po širitvi. Kmetijska in gozdna zemljišča so povzeta na podlagi veljavnega planskega akta ter na podlagi strokovnih podlag, v katerih so obrazložene spremembe namenske rabe zemljišč.

(3)

Vodna zemljišča so določena na podlagi veljavnega planskega akta, na parcelno mejo natančno, na podlagi veljavnih prostorskih izvedbenih aktov ter na podlagi izdelane strokovne podlage Tehnični popravki.

(4)

Območja drugih zemljišč so določena na podlagi strokovnih podlag za območja mineralnih surovin, na podlagi veljavnega planskega akta, veljavnih prostorskih izvedbenih aktov in upravnih dovoljenj.

(5)

Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč so prikazane na karti 214/3.

7.2 Usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe

76. člen

(splošno)

(1)

Osnovna namenska raba se deli na podrobnejšo namensko rabo, ki se po načelu pretežnosti določa glede na fizične lastnosti prostora ter predvideno rabo.

(2)

Na območju veljavnih državnih in občinskih aktov se določi namenska raba, v skladu z veljavnim aktom.

77. člen

(usmeritve za določitev podrobnejše namenske rabe na območju občine)

(1)

Na območju celotne občine se opredeli delitev podrobnejše namenske rabe v skladu z veljavnim pravilnikom, npr. SS, SB, CD, CU, ZS, ZK.

(2)

Površine razpršene poselitve A se zaradi natančnejšega določanja prostorskih izvedbenih pogojev delijo na:

-

Ak – površine kmetije,

-

As – pretežno stanovanjska gradnja,

-

At – površine za turizem in podobne dejavnosti,

-

Av – stanovanjska gradnja na vinogradniških območjih,

-

Az – površine za zidanice.

(3)

Prav tako se namenska raba natančneje določi za območja kmetijskih zemljišč (K1, K2), območja voda (VC, VI) ter območja drugih zemljišč – območja mineralnih surovin (LN).

(4)

Razpršena gradnja se prikaže kot podatek o stavbah iz katastra stavb in se zanjo ne določa namenska raba prostora.

8 Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

78. člen

(prostorski izvedbeni pogoji)

(1)

Prostorski izvedbeni pogoji se določajo po posameznih enotah urejanja prostora, na katere je razdeljeno celotno območje občine Krško. Enote se definirajo na podlagi enotnih značilnosti prostora ter na podlagi primerljivih geomorfoloških in urbanistično oblikovnih značilnosti, za katere veljajo ista merila in pogoji urejanja ter oblikovanja prostora.

(2)

Prostorski izvedbeni pogoji se določijo posebej za naselja in odprti prostor ter za območja urbanističnih načrtov.

(3)

Za območja veljavnih državnih in občinskih prostorskih izvedbenih aktov prostorski izvedbeni pogoji v OPN ne bodo opredeljeni, saj so definirani že v samih aktih. Za območja predvidenih občinskih podrobnih prostorskih načrtov pa se določijo usmeritve za izdelavo OPPN ter opredelijo posegi, ki jih je dopustno izvajati do sprejetja OPPN.

9 Kartografski del strateškega dela občinskega prostorskega načrta

79. člen

(kartografski del strateškega dela OPN)

– 211 Zasnova prostorskega razvoja občine	M 1:50000
– 212 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra	M 1:50000
– 213 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana in okvirna območja razpršene poselitve	M 1:50000
– 214/1 Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo	M 1:50000
– 214/2 Usmeritve za razvoj v krajini	M 1:50000
– 214/3 Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč	M 1:50000

10 Konceptualni del urbanističnih načrtov

10.1 Urbanistični načrt Krško z Leskovcem pri Krškem

80. člen

(koncept razvoja naselja)

(1)

Krško z Leskovcem pri Krškem je vodilno upravno, občinsko središče z razvojem gospodarskih in družbenih dejavnosti, ki so razporejene v treh centrih: v starem mestnem jedru Krško (uprava, izobraževanje, kultura, oskrba, storitev.), na Vidmu (kultura, oskrba, izobraževanje, storitev, proizvodnja, promet ...), na Griču (izobraževanje, oskrba, storitev, zdravstvo, šport, proizvodnja ...) ter v Leskovcu pri Krškem (izobraževanje, oskrba, storitev, šport ...).

(2)

Koncept razvoja temelji na povezavi levega in desnega brega reke Save z vzpostavitvijo novih cestnih, kolesarskih in peš povezav ter ureditvijo športno-rekreacijskih in parkovnih površin ob Savi. Obrežni pas reke Save se uredi kot ambientalno kvaliteten mestni prostor, ki se vključi v mestno življenje. Ohranjajo se kvalitetna območja starega mestnega jedra Krško in mestnega jedra Leskovec pri Krškem ter prenovijo posamezna območja mesta, s čimer se izboljša arhitekturno-urbanistična podoba mesta in kvaliteta bivanja. Prednostno se mesto razvija navznoter v zgoščevanje poselitve na območju nezazidanih stavbnih zemljišč.

(3)

V starem mestnem jedru Krško se za izboljšanje funkcionalnih, tehničnih, prostorsko-oblikovalskih, bivalnih, socialnih, kulturnih razmer nadaljuje celovita prenova. Mesto se oživi z umestitvijo nove knjižnice in univerzitetnih programov. Uredi se območje arheološkega najdišča Starega gradu nad starim mestnim jedrom, za turistične in kulturne prireditve. Vzpostavi se peš povezava preko novega peš mostu s starim delom Vidma. S prestavitvijo obvoznice na levi breg Save se obstoječa glavna ulica spremeni v mestno ulico, ob njej se uredijo parkirne površine, pešpoti in kolesarske poti. Dvorišča ob novi mestni cesti se odprejo proti reki in namenijo novim vsebinam (lokali, trgovine, restavracije), ki bodo poživile mestno življenje in ga povezale z reko. Obnovijo se stare pešpoti na Živko in Trško Goro ter uredijo razgledne točke za turistične in rekreativne namene. Uredi se območje vstopa v staro mestno jedro (območje Zatona) s prometnega in urbanistično-arhitekturnega vidika.

(4)

Na Vidmu se ohranja območje centralnih dejavnosti s kulturnim domom in hotelom ter omogoča rekonstrukcija in prenova obstoječih stavb. Prenovi se staro mestno jedro Videm, neprimerni industrijski in skladiščni objekti se porušijo in nadomestijo z novimi vsebinami. Območje individualnih hiš, med osnovno šolo, krožiščem in kulturnim domom, se prenovi in oblikuje v novi vhod v Videm, z vzpostavitvijo mestne avenije z drevoredom. Ob Cesti 4. julija se med Cankarjevo ulico in Staro vasjo preuredi obcestni niz objektov, ki se namenijo trgovskim, oskrbnim in storitvenim dejavnostim ter bivanju. Območje Stare vasi, med železnico in regionalno cesto se prav tako nameni centralnim dejavnostim, kamor se umeščajo trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti ter bivanje. Ob železniški progi se varuje zeleni pas.

(5)

Na območju Griča pri srednji tehnični šoli, domu upokojencev, zdravstvenem domu in trgovskem centru Mercator se na prosti površini južno od šolskega centra omogoča gradnja centra za starostnike (gerontološki center) v povezavi z domom starejših občanov in oskrbovanimi stanovanji, ki bodo zgrajena ob zdravstvenem domu. Zahodno od zdravstvenega doma se uredi parkovna površina. Južno od pokopališča se namenjajo površine za gradnjo trgovskih centrov, v smislu notranje zapolnitve obstoječe trgovsko-poslovne cone.

(6)

V območje obrtne cone Leskovec in na vstopni del v mesto Krško se umeščajo obrtne, skladiščne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. Ob krožišču bodoče obvoznice in Leskovške ceste se s kvalitetnim urbanistično-arhitekturnim oblikovanjem poudari vstop v mesto. Ob vstopnih točkah v mesto se ob Cesti krških žrtev oblikuje mestna avenija z drevoredom in urejenimi peš površinami.

(7)

V starem mestnem jedru Leskovec pri Krškem se ob cerkvi sv. Marije ohranjajo in razvijajo poslovno-trgovske dejavnosti, izobraževalne dejavnosti (osnovna šola) in stanovanjska gradnja. Za potrebe gradnje novega vrtca se nameni površina ob gasilskem domu. Nasproti gasilskega doma pa se vrtnemu centru omogoči razvoj cvetličarske dejavnosti.

(8)

Prenovi se grad Šrajbarski turn in območje parka ob njem ter območje Spodnje grajske pristave. Za območje gradu Šrajbarski turn in Mavzolej Anastazija Gruena je izdelan konservatorski načrt. Izvede se gradbena in funkcionalna prenova (muzej, galerija, reprezentančni prostori, trgovine, gostilne, turistični objekti …).

(9)

Dogradi se območje športnega centra Krško na območju stadiona z umestitvijo športno rekreacijskega objekta z bazenom. V sklopu površin s tenis igrišči se načrtuje gradnja objekta za potrebe tenis centra (tenis stadion). Športni center se poveže z levim bregom reke Save preko obnovljenega vojaškega mostu, ki se nameni kolesarskemu in peš prometu. Površina severno od športnega centra med glavno cesto in reko Savo se nameni pomožnemu nogometnemu igrišču in ureditvi površin za rekreacijo in šport na prostem. Na območju do mosta se uredijo površine za preživljanje prostega časa s pešpotmi, igrali ter napravami za otroke. V sklopu parkirnih površin športnega centra se uredijo parkirišča za avtodome.

(10)

Na območju pokopališča Krško se zgradi nova mrliška vežica in uredi nov dostop.

(11)

Industrijska dejavnost se ohranja na območju podjetja Vipap. Območje nekdanjega bazena v sklopu podjetja Vipap se opredeli za potrebe gradnje novega bazena. Na območju je dopustna tudi gradnja objektov za potrebe oskrbnih, storitvenih ali družbenih dejavnosti, brez bivanja. Postaja poklicne gasilske enote Krško se ohranja na obstoječi lokaciji, možna pa je prestavitev na novo lokacijo, na območje namenjeno industrijski dejavnosti oziroma na območje centralnih dejavnosti severno od lokacije. Površine med kompleksom Vipap in mostom se namenijo oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim. Do umestitve novih vsebin se na tem območju omogoča razvoj obstoječih proizvodnih dejavnosti, novih proizvodnih dejavnosti pa se ne umešča. Za kompleks Vipap-a se ob rekonstrukciji objektov predlaga barvna oziroma oblikovna prenova fasad. Med kompleks Vipap in potok Potočnico se umešča proizvodni kompleks Krka. Ob kompleksu Krka se na desnem bregu Potočnice uredi površina za potrebe večnamenske poti za kolesarje in pešce. Območje pretakališča Stara vas, tovarne Šumi in RTP 400/110 kV Krško se ohranjajo za potrebe industrijskih dejavnosti.

(12)

Poslovna cona Vrbina se ureja na podlagi podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev ter OPPN. Površine na mestu stanovanjskih objektov naselja Vrbina se namenijo obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim. Jugozahodni del območja v križišču ceste za NEK in Staro vas se opredeli kot območje centralnih dejavnosti, kjer ni dopustno načrtovati stanovanj in drugih objektov za bivanje. V Poslovno cono Vrbina je dopustno umeščati dejavnosti s katerimi se ne presega dnevna migracija prebivalstva, opredeljena v območjih omejene rabe prostora zaradi jedrskega objekta. Širitev površine za kmetijsko proizvodnjo (Evrosad Krško) se izvede južno od obstoječih objektov.

(13)

Območja gospodarske cone se opredelijo na območju nekdanjega delavskega naselja NEK (OPPN) in na območju Industrijske cone Žadovinek v katero se umeščajo obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti. V industrijski coni Žadovinek se vzpostavi javni promet po internih cestah, ki se uredijo do obstoječih in prihodnjih objektov. Severni del Industrijske cone Žadovinek se opredeli kot območje centralnih dejavnosti, kamor se umeščajo trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti.

(14)

Energetska dejavnost se izvaja na območju Nuklearne elektrarne Krško (NEK), območju odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke in območju opredeljenem za potrebe objekta HE Krško, v severnem delu mesta.

(15)

Večstanovanjska gradnja se usmerja na proste površine na Vidmu, ob Cesti 4. julija (ob Cankarjevi ulici), na Griču ob potoku Žlapovec in pri dijaškem domu. S prenovo dela naselja na Vidmu (kompleksa Elektro, območja med Cesto 4. julija in železniško progo ter območja vzhodno od Sremiške ceste) je možno zgraditi več večstanovanjskih stavb.

(16)

Individualna stanovanjska gradnja se usmerja na območje Polšce, ob Erjavčevo ulico, na območje Narpla ter na proste nepozidane površine na Gmajni v Leskovcu. Ohranja se območje Gradišča Narpel, severno od kompleksa Kostak kot kmetijska in delno gozdna površina, zaradi varovane arheološke dediščine. Z manjšimi zaokrožitvami obstoječe meje mesta Krško z Leskovcem pri Krškem se omogoči dodatna možnost gradnje stanovanjskih hiš. Ob ribniku Resa se uredijo površine namenjene preživljanju prostega časa in rekreacije ter druge urejene zelene površine. Na območju gozda in zelenih površin ob ribniku Resa se urejajo trim steze in sprehajalne poti.

(17)

Na območju mesta Krško se ohranja več območij kmetijskih zemljišč, ki so obdana s stavbnimi. Največje tovrstno območje so intenzivni sadovnjaki na levem bregu Save med Potočnico in Nuklearno elektrarno Krško. Druga večja kmetijska površina v sklopu katere je tudi gozd, je v Leskovcu pri Krškem, med obvozno cesto Leskovec in obstoječo pozidavo. Kot enklava se ohranjajo kmetijska zemljišča na območju Črnil.

81. člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1)

Prioritetno se varuje grajeno strukturo v starem mestnem jedru Krško in Leskovec pri Krškem. Oblikuje se vhod v mesto z južne strani ter oblikuje mestna avenija, ob vozišču z drevoredom in peš površinami na obeh straneh ceste CKŽ. Ob prenovi obstoječe grajene strukture se oblikuje nova fasada mesta vzdolž ceste CKŽ in fasade ob bodoči obvoznici. Uredijo se dostopi do vode, parkovne, zelene površine in površine za oddih, rekreacijo in šport ob reki Savi ter poveže mesto na levem in desnem bregu Save s peš mostovi. Ob robu industrijskih območij je treba vzpostaviti ločilni zeleni pas.

(2)

Na obrobju mesta v zaključenih poselitvenih delih in v novo načrtovanih območjih ter ob prenovah delov naselja so možni sodobnejši pristopi k urbanistično-arhitekturnem oblikovanju. Posebna skrb se posveti oblikovanju večjih objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi same tehnologije, ne morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov (zlasti velikost). Zato naj bodo na sodobnih objektih primerno obdelane fasade (avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi).

82. člen

(zeleni sistem)

(1)

Zeleni sistem mesta Krško z Leskovcem pri Krškem s svojimi zelenimi povezavami, predvidenimi in obstoječimi parkovnimi površinami daje okvir za tri pomembne razvojne potrebe. Prva je povezati tri območja (staro krško mestno jedro, Videm in Leskovec pri Krškem) v celoto, druga je izboljšati podobo mesta, ki je skozi leta razvoja dobilo značaj industrijsko-obrtnega-poslovnega centra in tretja je nujnost povezave z zelenim zaledjem. Prednostno se zasadi eno ali dvostranski drevored ob glavni prometni osi – Cesti krških žrtev.

(2)

Pri vseh nadaljnjih ureditvah ter širitvah poslovnih, obrtnih, industrijskih con, se ohranja, vzdržuje in na novo ureja zelene površine v obliki otokov z olesenelimi vrstami kot z drevoredi. To posebej velja za površine, ki ločujejo poselitvena območja Leskovca pri Krškem. Vsa parkirišča se načrtujejo z zasaditvijo dreves. Ob novo predvidenih prometnih povezavah čez reko Savo se prav tako zasadijo drevoredi. Prav tako se predvidi drevored okrog pokopališča. Na območju večstanovanjskih objektov na celotnem območju mesta se obstoječe zelene površine uredijo in predvidi otroška igrišča. Obstoječe zelene površine na območju stadiona in ostale športno rekreacijske površine se ohranjajo. Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov.

(3)

Staro mestno jedro se na območju Zatona uredi v zeleno površino s parkirnimi mesti, ki se naveže na brv oziroma most za pešce in kolesarje čez reko Savo in urejene zelene površine ob cerkvi na Vidmu. V starem mestnem jedru se uredijo povezave do Žvike in Trške Gore in uredi zelene površin med Šofersko in Bohoričevo ulico.

(4)

Na Vidmu se z drevoredi povezuje parkovne površine med Polšco in ob Zdolski cesti. V parku ob Zdolski cesti, nasproti osnovne šole Jurija Dalmatina se prenovi urbana oprema in vzdržuje park. Drevored ob Cesti 4. julija se ob pešpoteh razpreda med večstanovanjskimi bloki, vzdolž železniške proge ob reki Savi. Zelene površine ob železniški progi se ohranjajo in vzdržuje. Obnovi se peš most čez progo, kjer se na območju industrijskih obratov postopoma načrtuje parkovne površine s športno rekreacijsko infrastrukturo. Zelene povezave omogočajo dostop do urejenih zelenih površin ob brežinah reke Save, kjer se oblikuje ambientalen prostor. Pri širitvah naselja se ohranja gozdni rob in gozdne obmejke.

83. člen

(infrastruktura)

(1)

Cestno omrežje: V zahodnem delu naselja Leskovca pri Krškem je v smeri proti Senušam načrtovana izgradnja obvozne ceste, ki bo naselje razbremenila tranzitnega prometa. Prometno se dogradi Poslovna cona Vrbina, zgradijo se notranje prometnice na območju IC Žadovinek, Ulice 11. Novembra v Leskovcu pri Krškem in stanovanjskem območju na Polšci. Zaradi prostorske utesnjenosti na območju Ulice Slavka Rožanca in Kurirske poti se zgradi nova cesta vzhodno od stanovanjske pozidave-Naselje nuklearne elektrarne. Vzdržujejo in rekonstruirajo se obstoječe prometnice ter za zagotovitev dostopa do predvidenih stavb načrtujejo nove. Za učinkovitejšo uporabo javnega potniškega prometa se vzpostavi več linij JPP po posameznih območjih znotraj naselja, kar omogoča hitrejši dostop do posameznih območij. Za potrebe kolesarskega in peš prometa se na novo zgradi, ali rekonstruira obstoječi vojaški most čez Savo. Uredijo in označijo se pešpoti od starega mestnega jedra do Žvike in Trške Gore, v okolici gradu Leskovec pri Krškem in na območju Vidma.

(2)

Kanalizacija: Obstoječa kanalizacija, ki ne ustreza standardom vodotesnosti in z iztekanjem oziroma pronicanjem odpadnih voda v podzemne vode onesnažuje vir pitne vode Krškega polja se obnovi oziroma rekonstruira. Načrtuje se dograditev kanalizacije za odpadne vode na območju desnega brega Save v delih naselij: Narpelj, stanovanjska pozidava Spodnji Grič, stari del Leskovca pri Krškem, Zgornje Veniše, skrajni zahodni del naselja Leskovec ter del stanovanjske pozidave severno od Grebenčeve ceste. Na levem bregu Save je načrtovana dogradnja kanalizacije na območju Tovarniške ulice, delu naselja Polšca, delu Stare vasi in na območju PC Vrbina.

(3)

Vodovod: Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo, izvaja se gradnja novih ter prenova in posodobitev obstoječih vodooskrbnih sistemov. Spodbuja se varčna in smotrna raba pitne vode. Kot vir tehnološke, požarne oziroma druge vode, ki ni namenjena pitju, se uporabi vire kot so padavinska voda in prečiščena odpadna voda.

(4)

Energetika-električno omrežje: Gradi se novo in posodablja obstoječe elektro omrežje v kabelski izvedbi. Načrtovana je gradnja srednje napetostnega omrežja za napajanje HE Krško ter nadomestitev obstoječih daljnovodov s kabelskimi izvedbami. Energetski objekti se skladno z določeno namensko rabo umešča v območja energetske infrastrukture in območja vseh proizvodnih dejavnosti. Poleg tega se energetske objekte s proizvodnjo energije iz sončne energije umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami v območja centralnih dejavnosti, območja športnih centrov ter območja prometne in okoljske infrastrukture, pri čemer se upošteva učinkovitost izbranega sistema in prostorska, okoljska ter družbena sprejemljivost. Izjema so območja kulturne dediščine, kjer namestitev naprav na kulturne spomenike ni dopustna.

(5)

Plinovodno omrežje: Ob obvoznici se od mostu do PC Vrbina zgradi plinovod. Načrtovana je širitev plinovodnega omrežja na območju PC Vrbina ter na območju odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov. Dodatni plinovod je načrtovan v starem mestnem jedru, na območju nove knjižnice. Predvidena je plinifikacija jugozahodnega dela naselja Leskovec pri Krškem. Plinovodno omrežje se rekonstruira, obnavlja in posodablja ter dograjuje na območjih načrtovanih širitev oziroma na vseh območjih, kjer omrežje zemeljskega plina še ni zgrajeno.

10.2 Urbanistični načrt Brestanica

84. člen

(koncept razvoja naselja)

(1)

Razvoj naselja se usmerja predvsem navznoter v zgoščevanje poselitve na območju nepozidanih stavbnih zemljišč. Večstanovanjska gradnja z možnostjo ureditve poslovnih prostorov v pritličju objektov se usmerja na prosto površino med regionalno cesto in Senovski potok, južno od kompleksa Tespack. Za potrebe novega vrtca je predvidena površina na desnem bregu Senovskega potoka, nasproti veterinarske postaje. Možna pa je tudi gradnja novega vrtca na lokaciji obstoječega vrtca ob šoli. Razvoj športnih dejavnosti se usmerja v športni center pri bazenu Brestanica, kjer je v sklopu parkirišč možno urediti tudi parkirišča za avtodome. Izvede se povezava šolskega kompleksa in športnega centra z regionalno cesto, preko novega mostu čez Senovski potok z navezavo na križišče Kunej. Prav tako se načrtuje nova cestna povezava športnega centra z bazenom s Senovim, ki poteka preko Jetrnega sela.

(2)

Zahodno od centralnega dela naselja in župnijske cerkve, ob cesti proti gradu, je površina za ureditev novega pokopališča. Z regionalne ceste je do novega pokopališča načrtovana cesta preko Senovskega potoka in potoka Lambršca. Kompleks gradu Rajhenburg s parkom in gospodarskim delom je prenovljen za potrebe kulturnih dogodkov in turističnih dejavnosti. Prenova Spodnjega gradu Brestanica bo sledila programom, ki se bodo umeščali v objekt skladno s predhodnim soglasjem organa, pristojnega za ohranjanje kulturne dediščine.

(3)

Industrijska dejavnost se ohranja v sklopu obstoječe industrijske površine (območje Tespack). Parkirišče za tovornjake, ki je namenjeno potrebam širšega območja se uredi južno od kompleksa Tespack, na območju površin za industrijo. V območje severno od Tespacka, severno od termoelektrarne (nekdanji Sigmat) in južno od potoka Brestanica (obrtna cona Sejmišče) se usmerja obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne in proizvodne dejavnosti, ki ne potrebujejo večjih objektov ali površin. Vzhodno od kompleksa Tespack, se v pas ob regionalno cesto umešča predvsem oskrbno-storitvene dejavnosti, dopustni pa so tudi objekti za bivanje. Med industrijskim kompleksom Tespack in Senovskim potokom se ohranja zelena površina, ki je namenjena oddihu, rekreaciji in športu na prostem.

(4)

Energetska dejavnost se izvaja na območju kompleksa Termoelektrarne Brestanica. V sklopu kompleksa je dopustno obstoječe energetske objekte posodabljati in nadomeščati z novimi energetskimi objekti. Na mestu nekdanjih daljnovodnih koridorjev v smeri Sevnice, ki so v podzemni izvedbi, se med potokom in regionalno cesto uredi parkovna površina za potrebe naselja. Uredi se peš povezava med parkom in osrednjim območjem centralnih dejavnosti na desnem bregu potoka. Zelena površina se ohranja tudi med območjem termoelektrarne Brestanica, naseljem Gorica in območjem cerkve – bazilike Lurške Matere Božje, ki se navezuje na obcestni pas pod naseljem Gorica.

(5)

Med potokom in gozdnim robom se od sotočja Senovskega potoka in potoka Brestanice do območja Kantalona ohranja zeleni pas. Na celotnem delu naselja se varuje koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m) za ureditev večnamenske poti in umestitev gospodarske javne infrastrukture. Potek večnamenske poti je načrtovan tudi skozi rudniški tunel. Na celotnem območju naselja, kjer so prostorske možnosti, se ob potoku Brestanica in Senovskem potoku uredijo pešpoti.

(6)

Med območjem namenjenem za energetiko in naseljem Gorica se varuje pas kmetijskih zemljišč, ki ga ni dopustno namenjati širitvi pozidave. Enklava kmetijskih zemljišč se prav tako ohranja med zaselkom Jeterno selo in Senovskim potokom. Ohranja se zelena cezura med Brestanico in Senovim, ki zagotavlja identiteto obeh naselij in kvaliteto v prostoru.

(7)

Večje površine za stanovanjsko gradnjo so na območju Dorca, južno od osnovne šole Adama Bohoriča, v Gorici in ob potoku Lamberšca. Južno od osnovne šole je dopustna gradnja večstanovanjskih stavb, ostale površine pa so namenjene individualni stanovanjski gradnji. Celovita prenova na območju starega jedra Brestanica in stanovanjske pozidave Kantalona se izvaja v skladu z veljavnim izvedbenim aktom. Površine na levem in desnem bregu potoka Brestanica, na izlivnem delu v reko Savo se urejajo v skladu z državnim lokacijskim načrtom za HE Krško. Prav tako se za potrebe prebivalcev naselja, na podlagi državnega lokacijskega načrta uredi rekreacijska površina na desnem bregu reke Save ob kmetiji Pečnik, kjer je dopustna tudi ureditev parkirišča za avtodome.

(8)

Izvede se sanacija obstoječih nelegalnih kopov (pod gradom Rajhenburg ob Zasavski cesti in nad železniško postajo Brestanica), s čimer se zmanjša vizualna degradacija prostora in varuje obstoječo pozidavo pred padanjem kamenja. Zaradi izvedbe sanacijskih del je možno za potrebe le te izkoriščanje mineralnih surovin na podlagi predhodno pridobljene rudarske pravice.

85. člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1)

Nova pozidava se načrtuje predvsem zahodno in vzhodno od obstoječe razvojne osi, ki poteka v smeri sever - jug. Novo urbano tkivo se funkcionalno povezuje z obstoječim in ohranja se zelena cezura med naseljem Brestanico in Senovim. Urbanistična prioriteta je varovati grajeno strukturo na območju starega trga Brestanica ter značilne vedute naselja, ki se odpirajo v prostor doline. Z novimi objekti (ali s prenovo obstoječih) se ne sme poseči v veduto naselja, katere osrednje dominante so cerkve sv. Petra in Pavla, sv. Boštjana, sv. Lurške Matere Božje in objekti TEB ter gozdni rob. V starem delu naselja se spoštuje arhitekturno tipologijo v najširšem pomenu (volumen, gabariti, barve, nakloni, razmerja, osnost in razporeditev odprtin).

(2)

Novejši del naselja se oblikuje svobodno, vendar ne sme negativno vplivati na starejše (avtohtone) objekte. Posebno skrb se posveti oblikovanju večjih objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi same tehnologije, ne morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov (zlasti velikosti). Zato naj bodo na sodobnih objektih primerno obdelane fasade (avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi).

(3)

Na območju pokopališča se ohranja pokopališki zid z nagrobniki. Redno se vzdržuje drevored po metodah sodobne arboristike.

86. člen

(zeleni sistem)

Ob glavni prometnici skozi naselje se načrtuje drevored, ki se z zelenimi povezavami ob mreži pešpoti, večnamenske poti in sprehajalnih poti navezuje na zaledje. Drevored, ki vključuje tudi grmovnice se uredi ob tovarni Duropak – Tespack, ob Cesti prvih borcev, južno in severno od objekta, saj se tako izboljša vizualna podoba naselja. Uredijo se zelene površine med TEB in stanovanjskim območjem Dorc. Za prvotne namene se ohranja in ureja površine ob vrtcu, osnovni šoli ter območju športnega igrišča in bazena. Nezazidane površine se nameni ureditvi urbanih vrtov.

87. člen

(infrastruktura)

(1)

Cestno omrežje: Posodablja, rekonstruira, vzdržuje in dograjuje se obstoječa prometna infrastruktura (ceste, pločniki, večnamenska pot, pasovi …) ter na območju predlaganih širitev ureja nova. Načrtuje se nova cestna povezava med Brestanico in Senovim, ki bo potekala po desnem bregu Senovskega potoka, skozi naselje Jetrno selo, do novega mostu čez Senovski potok, ki bo zgrajen zahodno od trgovskega centra Spar. Od križišča Kunej na Cesti prvih borcev se preko mostu čez Senovski potok uredi cestna povezava do lokalne ceste, ki pelje v Jetrno selo. Nova cestna povezava se načrtuje tudi med Lovsko cesto (ob potoku Lamberšca) in regionalno cesto skozi Brestanico. V bližini zadnjega niza objektov, na severnem delu naselja Dorc se izvede prestavitev lokalne ceste. Večja javna parkirišča se uredijo južno od Duropak-Tespaca, severno od bazena in ob železniški postaji. Uporaba javnega potniškega prometa na območju Brestanice se izboljša z ureditvijo parkirišča ob železniški postaji. Kolesarski promet od severa proti jugu poteka po večnamenski poti po trasi nekdanje ozkotirne železnice, za potrebe večnamenske poti se uredi tudi obstoječ železniški predor v Brestanici. Uredijo se sprehajalne poti vzdolž Senovskega potoka ter označijo in uredijo pohodne poti do cerkve sv. Mohorja oz. Sremiča iz smeri Sejmišča, Brestaniškega trga in Kantalona. Ob poteh se postavijo informacijske table in razgledišča. Sprehajalna oziroma pohodna pot med Brestanico in Senovim se uredi po gozdu, zahodno od brestaniške osnovne šole in Jetrnega sela. Za območje kulturnega spomenika državnega pomena se izdelajo strokovne zasnove varstva kulturne dediščine, katerih namen bo razrešitev vprašanja prometa na območju gradu Rajhenburg.

(2)

Kanalizacija: Pristopiti se k postopni sanaciji, rekonstrukciji in dogradnji obstoječega kanalizacijskega sistema Senovo – Brestanica.

(3)

Vodovod: Na območjih predlaganih širitev se vodovodno omrežje dograjuje ter na celotnem območju naselja obnavlja in rekonstruira, skladno z veljavnimi zahtevami za oskrbo s pitno vodo. Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo.

(4)

Energetika-električno omrežje: Obnavlja in posodablja se obstoječe elektroenergetsko omrežje in gradi novo za potrebe širitve naselja. Rekonstrukcija oziroma novogradnja srednje napetostnih elektro vodov je načrtovana v smeri sever – jug, zahodno od Duropack – Tespack in v nadaljevanju ob regionalni cesti mimo brestaniškega trga. Načrtuje se izgradnja srednje napetostnega elektrovoda ob lokalni cesti proti Armeškemu. Znotraj kompleksa TEB je načrtovana širitev termoelektrarne oziroma zamenjava in nadgradnja obstoječih plinskih blokov 1-3. Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb ter uporaba obnovljivih virov energije. Energetske objekte za proizvodnjo energije iz sončne energije se umešča ob/na večje objekte z ravnimi strehami oziroma predvsem v območja, energetskih, proizvodnih in centralnih dejavnosti.

(5)

Plinovodno omrežje: Pri novogradnjah in rekonstrukcijah se poleg ogrevanja iz obnovljivih virov energije, načrtuje ogrevanje z zemeljskim plinom. Plinovodno omrežje se rekonstruira, obnavlja in posodablja ter dograjuje na območjih načrtovanih širitev oziroma na vseh območjih, kjer omrežje zemeljskega plina še ni zgrajeno.

10.3 Urbanistični načrt Senovo

88. člen

(koncept razvoja naselja)

(1)

Razvoj naselja se usmerja navznoter, v smislu zgoščevanja poselitve, predvsem na območju nezazidanih stavbnih zemljišč, na podlagi veljavnih izvedbenih aktov. Vzdolž glavne prometnice skozi naselje se razvijajo trgovske, oskrbne, storitvene dejavnosti ter bivanje, ki so v prostoru prisotne že danes (trgovski objekti, pošta, gostinski objekti, osnovna šola, zdravstveni dom, kulturni dom, gasilski dom, nekdanja rudniška vila, stanovanjski bloki, bencinska črpalka itd.). Območje separacije s platojem pred separacijo je primerno za razvijanje poslovno upravnega centra naselja, skladno z veljavnim prostorskim izvedbenim aktom. Prostor predstavlja velik potencial za oblikovanje urbanega jedra naselja z ureditvijo obcestne strukture in vzpostavitvijo uličnega sistema. Severno od šolskega kompleksa in obstoječega vrtca se načrtuje umestitev novega objekta vrtca. Na območju objekta Lisca se omogočajo trgovske, oskrbne, storitvene in upravne dejavnosti, brez stanovanj.

(2)

Razvoj športnega centra z izgradnjo igrišč in športnih objektov se umešča na območje med Dovškim potokom in cesto za Dovško. V sklopu parkirišč športnega centra se uredi parkirišče za avtodome. Na območju nekdanje obrtne cone Senovo, ki se nahaja ob regionalni cesti so površine za razvoj trgovskih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti ter stanovanja. V naselju se ohranja koridor nekdanje ozkotirne rudniške železnice (širine 4 m), ki v smeri proti jugu poteka skozi Brestanico, vse do Save. Koridor se nameni ureditvi večnamenske poti ter umeščanju gospodarske javne infrastrukture. Na območju obrtne cone Senovo se v podaljšku dovozne ceste mimo trgovskega objekta Spar, načrtuje izgradnja mostu čez Senovski potok, ki se navezuje na cesto do Jetrnega sela. Nov most čez Senovski potok je načrtovan tudi v podaljšku Bohoričeve ulice, za potrebe stanovanjske gradnje ob ulici Bratov Zorko.

(3)

Območje vhoda v nekdanji rudnik se nameni razvoju obrtnih, skladiščnih, trgovskih in poslovnih dejavnosti, brez stanovanj. Rudniški objekt se prenovi v rudniški muzej. Večja območja namenjena stanovanjski gradnji, so na območju nezazidanih stavbnih zemljišč: na Dovškem, med Partizansko cesto in Belskim potokom, na severovzhodnem delu Senovega (južno od Šercerjeve ulice), na območju Tomšičeve ceste in Ceste 1. maja ter med Cesto bratov Zorko in Senovskim potokom, kamor se prvotno usmerja stanovanjska gradnja. Širitev naselja za stanovanjsko gradnjo je predvidena na severovzhodnem robu naselja, ob gruči obstoječih stanovanjskih stavb. Na območju Stare Kolonije se načrtuje oblikovna in energetska prenova objektov.

(4)

Proste površine pokopališča so v njegovem jugozahodnem delu. Ob mrliški vežici se urejajo parkirišča ter objekti za potrebe pokopališča.

(5)

Razvoj industrijske dejavnosti se izvaja v sklopu kompleksa Metalne. Južno od Metalne se umeščajo trgovske, oskrbne in storitvene dejavnosti, brez stanovanj. Na območju Jalovišča je načrtovana gradnja energetskih objektov: sončne elektrarne in drugih objektov namenjenih proizvodnji energentov iz lesa (biomasa). Možna je tudi gradnja stavb za rastlinsko pridelavo. Površino namenjeno energetiki se z zelenim pasom vizualno loči od ostale okolice. V severnem delu Jalovišča je v sklopu zelenih površin, namenjenih športu in rekreaciji možna postavitev športnih igrišč ter gradnja večnamenskega objekta za potrebe športa.

(6)

Na območju površin namenjenih oddihu in rekreaciji na prostem je v južnem delu naselja, na meji z Brestanico in Jetrnim selom, možna ureditev travnatih igrišč ter trim steze v gozdu. V naselju se ohranjajo posamezne enklave kmetijskih zemljišč, predvsem ob Belskem in Dovškem potoku pri pokopališču ter okrog Jalovišča. Na območju meje med naseljem Senovo in Brestanica se varujejo kmetijske površine, ki predstavljajo zeleno cezuro med naseljema.

89. člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

(1)

Novo urbano tkivo se funkcionalno povezuje z obstoječim. Urbanistična prioriteta je varovati značilne vedute naselja, ki se odpirajo v prostor doline potokov ter gozdne robove, ki se jih ohranja. Novi objekti ali prenove obstoječih objektov ne smejo izstopati v veduti naselja oziroma prevzeti vlogo dominante. Nove objekte, v južnem delu naselja, je treba arhitekturno kvalitetno oblikovati, saj gre za območje, ki je na vstopu v naselje Senovo ter ob pomembni tranzitni prometnici.

(2)

V novejših delih naselja je dopustno svobodnejše arhitekturno oblikovanje, s posameznimi arhitekturnimi elementi avtohtonih, kvalitetno oblikovanih objektov. Posebne razvojne usmeritve so namenjene oblikovanju večjih objektov za potrebe industrije in obrti, ki zaradi same tehnologije, ne morejo upoštevati značilnosti avtohtonih objektov (zlasti velikost). Zato naj bodo sodobni objekti primerno načrtovani (barva in tip fasade, avtohtoni materiali, klasični arhitekturni členi). Gabariti novih objektov se prilagajajo obstoječim objektom glede na posamezno območje v naselju.

90. člen

(zeleni sistem naselja)

(1)

Območja ob Metalni in trgovskem centru Spar se prepletejo z mrežo zelenih povezav s katerimi se izboljša prostorska struktura, vzpostavi se bariera med cono in naseljem stanovanjskih hiš ter se poveže z zaledjem in z večnamensko potjo ob Senovskem potoku. Površina na SV delu Metalne se uredi kot zeleni otok. Osamelec južno od cerkve sv. Kristusa Odrešenika se ohranja kot možnost vzpostavitve parkovnega gozda.

(2)

Območje vrtca in osnovne šole, zahodno od izliva Dovškega v Senovski potok, se ob glavni prometnici v smeri proti Dovškem, zasadi z drevoredom. Ta bo nudil zvočno in vizualno pregrado med omenjenim centrom in območjem stanovanjske gradnje pod Čičovim vrhom ter kot zelena povezava vodil do pokopališča. Parkirišča ob pokopališču in športnem centru se primerno uredi in zasadi.

(3)

Pred stavbo krajevne skupnosti ob Titovi cesti se prenovi in vzdržuje park. Prav tako se uredijo zelene površine. Ob avtobusni postaji in med bloki ob Cesti kozjanskega odreda se uredi zelene površine. Med bloki se predvidi otroško igrišče. Od ceste se do gozdnih obmejkov uredijo zelene povezave in športno rekreacijske površine. Vse obstoječe zelene površine v naselju se ohranjajo in urejajo skladno s prostorskimi pogoji, ki veljajo za ta območja. Vzdolž potokov se ohranja obrečno vegetacijo, kjer je možno, se brežine utrjuje na sonaraven način (ekoremediacije). Nezazidane površine se namenijo ureditvi urbanih vrtov.

91. člen

(infrastruktura)

(1)

Cestno omrežje: Ohranjajo se obstoječe cestne povezave, rekonstruira in obnovi ceste v notranjih delih naselja ter zgradi nove prometnice na območju predlaganih širitev. Nova cestna povezava se uredi vzhodno in južno od Metalne ter v osrednjem delu naselja, zahodno od regionalne ceste oziroma vzporedno z njo (območje Titove ceste). Ob desnem bregu Senovskega potoka se, skozi Jetrno selo, vzpostavi povezava med Brestanico in Senovim. Ostale prometne ureditve na območju naselja se nanašajo na gradnjo prometne infrastrukture v funkciji predvidenih objektov. Ob Titovi cesti se za potrebe stanovalcev Ceste 1. maja uredijo dodatna parkirišča. Predvidena je izgradnja garažne hiše v bližini kulturno-šolskega centra. Ob regionalni cesti se uredijo dodatna manjkajoča avtobusna postajališča. Na relaciji od Rudarskega muzeja Ravne do Brestanice se uredi kolesarska povezava, ki poteka po trasi nekdanje rudniške ozkotirne železnice. Na mestu Obrtne cone Senovo, kjer je koridor pozidan, se kolesarske in sprehajalne poti načrtujejo po desnem bregu Senovskega potoka. Do ureditve večnamenske poti, se kolesarski promet, skozi obrtno cono vodi ob vozišču ceste, ki poteka po levem bregu potoka in delno ob regionalni cesti, do že urejenega dela poti. Poleg pločnika na obeh straneh regionalne ceste skozi naselje in ob Bohorski cesti se predvidi ureditev pločnikov, tudi ob ostalih cestah, kjer prostorske možnosti to omogočajo. Uredijo se šolske poti, ki vodijo do šole in vrtca od bližnjih in oddaljenih stanovanjskih območij. Po celotnem območju naselja se predvidi večnamenska pot, ki omogoča varen peš promet za pešce, otroške vozičke in invalide. Označijo in uredijo se pohodne poti na Armes, gozdna učna pot Senovo ter poti po ostalih okoliških hribih.

(2)

Kanalizacija: Zaradi novih pristopov in zahtev pri reševanju problematike kanalizacijskih sistemov, zasnovanih v mešanem sistemu, in zaradi zagotavljanja učinkovitega delovanja čistilne naprave za Senovo in Brestanico (CČN Brestanica) je treba pristopiti k postopni sanaciji, rekonstrukciji in dogradnji obstoječega kanalizacijskega sistema.

(3)

Vodovod: Na območjih širitev se vodovodno omrežje dograjuje ter na celotnem območju naselja obnavlja in rekonstruira, skladno z veljavnimi zahtevami za oskrbo s pitno vodo. Zagotavlja se stalna in kakovostna oskrba s pitno vodo.

(4)

Energetika-električno omrežje: Obnavlja in posodablja se obstoječe elektroenergetsko omrežje. Načrtovana je rekonstrukcija oziroma novogradnja srednje napetostnih vodov v južnem delu naselja, v smeri proti Brestanici ter severno od Metalne, v smeri proti osnovni šoli in kulturnemu domu. Prosto zračni srednje napetostni vodi se nadomeščajo z vodi v kabelski izvedbi. V primeru nezadostnih kapacitet se za nove stavbe zgradijo transformatorske postaje, v skladu s pogoji upravljavca elektro omrežja.

(5)

Spodbuja se ekološka gradnja in rekonstrukcija stavb ter uporaba obnovljivih virov energije, pri čemer je treba upoštevati prostorsko sprejemljivost z vidika ohranjanja vizualne kakovosti območja ter naravnih vrednot in kulturne dediščine. Za ogrevanje se na območjih, kjer ni plinovodnega omrežja, uporabljajo obnovljivi viri (lesna biomasa v različnih oblikah - polena, sekanci, peleti, briketi, toplotne črpalke), ki imajo prednost pred ostalimi viri energije.

(6)

Plinovodno omrežje: Spodbuja se priključevanje na omrežje zemeljskega plina, ki je prijaznejši do okolja kot druga fosilna goriva. Plinovodno omrežje se rekonstruira, obnavlja in posodablja ter dograjuje na območjih načrtovanih širitev oziroma na vseh območjih, kjer omrežje zemeljskega plina še ni zgrajeno.

10.4 Urbanistični načrt Podbočje

92. člen

(koncept razvoja naselja)

(1)

Podbočje se razvija kot lokalno središče. Razvoj naselja se prvotno usmerja navznoter v zgoščevanje poselitve na območju nezazidanih stavbnih zemljišč. Objekti okoli trga se namenjajo za razvoj turistično storitvenih dejavnosti, gostinske ponudbe in dejavnosti vezanih na trg. Nadaljuje se prenova urbanega tkiva ter opuščenih stavb v naselju, tako stanovanjskih kot gospodarskih, z možnostjo uporabe tudi za turistične potrebe (prenočišča). Sanira se teren med Sušico in Mlinščico ter uredi odvod padavinskih voda. Nemoteče dejavnosti za bivanje se umeščajo ob glavno razvojno os v naselju, in sicer ob regionalno cesto. Na območje kmetij južno od Sušice se usmerjajo predvsem dopolnilne kmetijske dejavnosti.

(2)

Novi stanovanjski del naselja se uredi v severovzhodnem delu naselja, pod pobočjem Dobrave in v severnem delu naselja, vzhodno od Sušice. Na območje centralnih dejavnosti, južno od naselja, se umeščajo oskrbne, storitvene ter družbene dejavnosti in bivanje, pri čemer dejavnosti prevladujejo nad bivanjem. Razvoj turizma vezanega na ribogojništvo se izvaja na desnem bregu Sušice, v skrajnem jugovzhodnem delu naselja, kjer je dopustno urediti tudi parkirišče za avtodome.

93. člen

(urbanistično in arhitekturno oblikovanje)

O predpisu

Sodna praksa

Citati

Odlok o Občinskem prostorskem načrtu občine Krško

Časovnica