Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

priporni razlog Pripor se sme odrediti le, če je podan utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, in če so izkazani konkretni priporni razlogi, kot so nevarnost pobega (begosumnost) ali nevarnost ponovitve k...
priporni razlog begosumnosti Priporni razlog begosumnosti (1. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) je podan, kadar obstajajo konkretne okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi se obdolženec skril, pobegnil ali da njegove istovetnos...
priporni razlog koluzijske nevarnosti Priporni razlog koluzijske nevarnosti (2. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) ni podan zgolj na podlagi abstraktne možnosti vplivanja na priče ali soobdolžence. Sodišče mora izkazati obstoj konkretnih i...
priporni razlog nevarnosti vplivanja na priče Priporni razlog nevarnosti vplivanja na priče (2. točka prvega odstavka 201. člena ZKP) je podan le, dokler obstaja konkretna nevarnost, da bi osumljenec s svojim ravnanjem vplival na potek dokaznega ...
priporni razlog ponovitvene nevarnosti Ponovitvena nevarnost kot priporni razlog (3. točka prvega odstavka 201. člena ZKP) zahteva obstoj utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja s prvinami nasilja in konkretne okoliščine, ki kažejo na...
priporni razlog vplivanja na potek postopka Priporni razlog vplivanja na potek kazenskega postopka (2. točka 1. odstavka 201. člena ZKP) zahteva obstoj konkretnih in posebnih okoliščin, ki kažejo na nevarnost, da bo obdolženec uničil sledove ka...
priporni razlogi Pripor se odredi le, če je podan utemeljen sum storitve kaznivega dejanja in hkrati obstajajo posebni priporni razlogi, kot so begosumnost, nevarnost uničenja dokazov ali ponovitvena nevarnost. Sodišč...
priporni razlogi v rednem in skrajšanem postopku Če je v obtožnici združeno kaznivo dejanje, ki se obravnava v rednem postopku, s kaznivim dejanjem, za katerega bi sicer veljal skrajšani postopek, se obstoj pripornih razlogov presoja po splošnih pra...
priporočena poštna pošiljka Priporočena pošiljka je poštna storitev, ki se izvaja v okviru univerzalne poštne storitve in je kot taka evidentirana ob sprejemu. Potrdilo o priporočeni oddaji, ki ga izda pooblaščeni izvajalec univ...
priposestovanje in zastaranje Priposestovanje in zastaranje sta v stvarnem pravu različna pravna instituta z različnimi nameni in pravnimi učinki. Priposestovanje je način pridobitve lastninske pravice na podlagi dalj časa trajajo...
priposestvovalna doba Prehodna določba 269. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) ureja vprašanje trajanja priposestvovalne dobe za tiste primere, kjer je priposestvovanje začelo teči pred uveljavitvijo SPZ in se je nadalje...
priposestvovanje Priposestvovanje je način pridobitve lastninske pravice, pri katerem mora imeti priposestvovalec stvar v svoji lastninski posesti v zakonsko določenem časovnem obdobju. Za uspešno priposestvovanje se ...
priposestvovanje dela nepremičnine Lastninsko pravico na delu nepremičnine je mogoče pridobiti s priposestvovanjem, če dobroverni lastniški posestnik izvršuje posest na tem delu nepremičnine v zakonsko določenem časovnem obdobju. Takše...
priposestvovanje družbene lastnine Na nepremičninah, ki so imele status družbene lastnine, pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem do uveljavitve Stanovanjskega zakonika (SZ) dne 19. 10. 1991 ni bila mogoča. Po ustaljeni sodn...
priposestvovanje idealnega dela nepremičnine Priposestvovanje idealnega dela nepremičnine je dopustno, kadar je tisti, ki uveljavlja pridobitev lastninske pravice, že solastnik drugega idealnega dela iste nepremičnine. Takšna oblika priposestvov...
priposestvovanje idealnega deleža Priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine je pravno dopustno, kadar je mogoče izkazati samostojno posest in upravičenje do določenega deleža na nepremičnini, ne da bi bilo treba v naravi določiti...
priposestvovanje in načelo zaupanja v zemljiško knjigo Načelo zaupanja v zemljiško knjigo (44. člen SPZ) varuje le tistega, ki je pravico pridobil v dobri veri s pravnim poslom, ne pa tudi dediča, ki lastninsko pravico pridobi z dedovanjem v trenutku zapu...
priposestvovanje javnega dobra Na stvareh, ki so v pravnem prometu opredeljene kot javno dobro, priposestvovanje ni mogoče. Pravni status javnega dobra izključuje možnost pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem, saj te st...
priposestvovanje javnega dobrega Na stvareh, ki so javno dobro ali so izven pravnega prometa, lastninske pravice ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem (44. člen SPZ). Prepoved priposestvovanja javnega dobrega je absolutna, zato se ...
priposestvovanje lastninske pravice Priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini je originaren način pridobitve lastninske pravice s potekom zakonsko določene priposestvovalne dobe. Za pridobitev lastninske pravice po 2. odstavku...

TFL AI Pomočnik

Pravni termin vam ni jasen? Vprašajte TFL AI pomočnika za razlago v kontekstu vaše situacije.

Vprašajte TFL AI