Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

sojenje v navzočnosti obdolženca Sodišče sme opraviti glavno obravnavo v nenavzočnosti obdolženca, če je bil ta pravilno vabljen, njegova navzočnost ni nujna za razjasnitev zadeve in je bil pred tem že zaslišan (442. člen ZKP). V pri...
sojenje v navzočnosti pri evropskem nalogu za prijetje Pri odločanju o predaji zahtevane osebe na podlagi evropskega naloga za prijetje se šteje, da je bila pravica do obrambe spoštovana, če je bila zahtevana oseba osebno navzoča na sojenju ali pa je bila...
sojenje v nenavzočnosti Glavna obravnava se lahko opravi v nenavzočnosti obdolženca, če je bil pravilno vabljen, njegova navzočnost ni nujna in je bil pred tem že zaslišan. Pogoj predhodnega zaslišanja je izpolnjen, če je bi...
sojenje v nenavzočnosti obdolženca Sojenje v nenavzočnosti obdolženca v skrajšanem postopku je dopustno le, če je bil obdolženec v redu povabljen, njegova navzočnost ni nujna in je bil pred glavno obravnavo že zaslišan o kaznivem dejan...
sojenje v nenavzočnosti obtoženca Sojenje v nenavzočnosti obtoženca je dopustno le, če so izpolnjeni vsi kumulativni pogoji iz tretjega odstavka 307. člena ZKP, vključno z obvezno navzočnostjo zagovornika. Obtoženec se procesnim pravi...
sojenje v nenavzočnosti v skrajšanem postopku V skrajšanem kazenskem postopku predhodno zaslišanje obdolženca ni absolutna procesna predpostavka za izdajo sodbe, če je bila obdolžencu zagotovljena možnost navzočnosti na glavni obravnavi in možnos...
sojenje v nenavzočnosti zagovornika Glavna obravnava se lahko opravi v nenavzočnosti zagovornika, če je bil ta pravilno vabljen, pa svojega izostanka ni opravičil, oziroma če obramba v konkretnem primeru ni obvezna (drugi odstavek 442. ...
sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti Sojenje v obdolženčevi nenavzočnosti je dopustno, če je bil obdolženec pravilno vabljen, svoje odsotnosti ni opravičil, njegova navzočnost ni nujna in je bil pred tem že zaslišan (442. člen ZKP). S te...
sojenje v obtoženčevi nenavzočnosti Sojenje v obtoženčevi nenavzočnosti je procesni ukrep, ki ga sodišče odredi, kadar obtoženec, ki je bil v redu povabljen, ne pride na glavno obravnavo in se izmika sojenju. Sklep o sojenju v nenavzočn...
sojenje v odsotnosti Sojenje v odsotnosti je izjema od temeljnega jamstva pravice do sojenja v navzočnosti (29. člen URS), ki ga je treba tolmačiti ozko. Sodišče mora v vsakem primeru preizkusiti, ali so podani zakonski p...
sojenje v razumnem roku Kršitev pravice do sojenja v razumnem roku (23. člen URS) ni podana zgolj na podlagi časovnega trajanja pripora, temveč mora pritožnik navesti konkretne okoliščine, ki kažejo na neupravičeno zavlačeva...
sojenje v razumnem roku v pripornih zadevah Pri presoji pravice do sojenja v razumnem roku v kazenskih postopkih, kjer je obdolženec v priporu, mora sodišče ravnati posebno hitro. Pri ugotavljanju morebitne kršitve te pravice je treba celovito ...
sokrivda Sokrivda (t.i. deljena odgovornost) je institut, pri katerem se odškodninska obveznost porazdeli med udeležence škodnega dogodka glede na njihov prispevek k nastanku škode. Sodišče pri določitvi delež...
sokrivda delavca Če je delavec škodo povzročil sam s svojim samoiniciativnim, laičnim ali neprimernim pristopom k delu, ki presega varna navodila ali okvire njegovega delokroga, se odškodninska odgovornost delodajalca...
sokrivda delavca pri nesreči pri delu Sokrivda delavca pri nastanku škode pri delu ni podana zgolj zaradi opustitve seznanitve z varnostnimi navodili ali zaradi dejstva, da je delavec opravil usposabljanje iz varstva pri delu, če je delod...
sokrivda delavca pri odškodninski odgovornosti Delavec je soodgovoren za nastalo škodo pri delu, če je pri opravljanju delovnih nalog ravnal malomarno, zlasti če je kljub zadostnim delovnim izkušnjam in predhodnim navodilom opustil predpisane ali ...
sokrivda oškodovanca Sokrivda oškodovanca za nastanek škode je podana, kadar oškodovanec s svojim ravnanjem prispeva k nastanku škode ali povečanju njenega obsega. Če oškodovanec zavestno privoli v nevarno situacijo (npr....
sokrivda oškodovanca pri objektivni odgovornosti Če je oškodovanec sam prispeval k nastanku škode ali k njeni večji meri, se odškodnina ustrezno zmanjša (deljena odgovornost). Kadar odgovarja oseba po načelu objektivne odgovornosti, se ta obveznost ...
sokrivda pri prometni nesreči Pri nesreči premikajočih se motornih vozil, kjer je krivda obojestranska, vsak imetnik odgovarja za nastalo škodo v sorazmerju s stopnjo svoje krivde (154. člen OZ). Sodišče pri presoji sokrivde oškod...
sokrivda pri prometni nezgodi Sokrivda pri prometni nezgodi nastopi, kadar k nastanku škode prispevata ravnanji več oseb, pri čemer se odgovornost imetnikov motornih vozil presoja po načelu krivde oziroma vzročnosti. Sodišče pri d...

TFL AI Pomočnik

Pravni termin vam ni jasen? Vprašajte TFL AI pomočnika za razlago v kontekstu vaše situacije.

Vprašajte TFL AI