Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

boniteta delojemalca Boniteta predstavlja vsako ugodnost v naravi ali drugi obliki, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu v zvezi z zaposlitvijo. Plačilo premije za življenjsko zavarovanje, kjer je upravičenec do zavarov...
boniteta iz delovnega razmerja Boniteta predstavlja dohodek iz delovnega razmerja, katerega vrednost se praviloma določi na podlagi primerljive tržne cene. Če te ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi dejanskih st...
boniteta iz naslova uporabe osebnega motornega vozila Boniteta, ki izhaja iz uporabe službenega osebnega motornega vozila za privatne namene, se šteje za dohodek iz delovnega razmerja, ki je predmet obdavčitve z dohodnino in prispevki za socialno varnost...
boniteta iz naslova uporabe osebnega vozila Boniteta v obliki uporabe osebnega vozila za privatne namene (39. člen ZDoh-2) nastane v trenutku, ko delodajalec delojemalcu zagotovi vozilo za zasebne namene. Za obdavčitev bonitete ni odločilna dej...
boniteta kmetijskega zemljišča Boniteta zemljišča je merilo za njegovo proizvodno sposobnost, ki se določa v obliki bonitetnih točk (25. člen ZKZ). Podrobnejša metodologija določanja bonitete je urejena s podzakonskim predpisom, ki...
boniteta kot dohodek iz delovnega razmerja Boniteta, ki se všteva v osnovo za davek od osebnih prejemkov, obsega tudi plačila delodajalca za osebna zavarovanja zaposlenih, vključno z zavarovanjem doživetij. Kadar delodajalec za svoje delavce s...
boniteta kot obdavčljiv prejemek Popust pri nakupu nepremičnine, ki ga pravna oseba prizna kupcu, predstavlja za slednjega prejemek v naravi in se všteva v davčno osnovo za odmero davka od osebnih prejemkov. Ugodnost je obdavčljiva n...
boniteta kot odškodnina Boniteta, ki jo delavec prejema v okviru delovnega razmerja, predstavlja davčno kategorijo za obračun davkov in prispevkov od stvarnih ugodnosti in ni enaka dejanskemu premoženjskemu prikrajšanju. V p...
boniteta pri dohodnini Boniteta predstavlja za delavca ugodnost, ki jo prejme od delodajalca in ki ni neposreden denarni prejemek, vendar ima zanj ekonomsko vrednost. Plačilo prispevkov za dokup pokojninske dobe za čas štud...
boniteta v davčnem pravu Boniteta predstavlja vsako ugodnost v naravi ali drugi obliki, ki jo delodajalec zagotovi delavcu ali drugi osebi v zvezi z zaposlitvijo ali opravljanjem storitev. Takšna ugodnost se všteva v davčno o...
boniteta v dohodninskem pravu Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delodajalec zagotovi delojemalcu v zvezi z delovnim razmerjem. Uporaba službenega vozila v zasebne namene pr...
boniteta v zvezi z delovnim razmerjem Boniteta v zvezi z delovnim razmerjem vključuje vsa plačila delodajalca za neobvezno pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, h katerim delodajalec po zakonu ni zavezan (17. člen ZDoh). Za boniteto se ...
bonus za odlog upokojitve Pravica do povečanja starostne pokojnine (t. i. bonus) za vsak mesec zavarovanja po dopolnjenem 63. letu starosti je vezana na pogoj, da zavarovanec po izpolnitvi pogojev za upokojitev neprekinjeno os...
božičnica Božičnica (oz. božična plača) je oblika dodatnega prejemka iz delovnega razmerja, katerega pravica do izplačila in merila za določitev višine se primarno določijo s pogodbo o zaposlitvi ali splošnim a...
božičnica kot pravica iz delovnega razmerja Božičnica je prejemek iz delovnega razmerja, katerega pravica do izplačila in merila za odmero so določeni v kolektivni pogodbi. Delodajalec s svojimi internimi akti ali sklepi uprave ne more omejiti ...
božičnica kot prejemek iz delovnega razmerja Božičnica predstavlja izredno nagrado ali obdaritev delavca, do katere delavec pridobi pravico le, če je takšna pravica določena s splošnim aktom delodajalca, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlit...
branje dokaznih zapisnikov na glavni obravnavi Za branje zapisnikov o procesnih dejanjih, opravljenih zunaj glavne obravnave, ter drugih listin in spisov, ki se uporabijo kot dokaz, na glavni obravnavi ni potrebno soglasje strank. Predsednik senat...
branje izpovedb prič na glavni obravnavi Zapisnik o izpovedbi priče se na glavni obravnavi sme prebrati brez soglasja strank, če je priča umrla, duševno zbolela, je ni mogoče najti, zaradi starosti, bolezni ali drugih tehtnih razlogov ne mor...
branje izpovedbe priče brez soglasja strank Branje zapisnikov o izpovedbah prič na glavni obravnavi brez soglasja strank je dopustno kot izjema od načela neposrednosti, kadar zaslišana oseba zaradi starosti, bolezni ali drugih tehtnih vzrokov o...
branje izvedeniškega mnenja Branje pisnega izvedeniškega mnenja na glavni obravnavi je dopustno, če se stranke s tem strinjajo in če nobena od njih ne zahteva neposrednega zaslišanja izvedenca. S takšnim postopanjem se ne krši p...