Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

dobrovernost pridobitelja nepremičnine Dobrovernost pridobitelja nepremičnine se presoja v trenutku pridobitve lastninske pravice, pri čemer se šteje, da je pridobitelj dobroveren, če ob pridobitvi ni vedel in glede na okoliščine primera t...
dobrovernost pridobitelja premičnine Dobrovernost pridobitelja premičnine se presoja v trenutku pridobitve lastninske pravice na podlagi odplačnega pravnega posla. Če prenosnik ni imel pravice razpolagati s stvarjo, pridobitelj pridobi l...
dobrovernost pridobitelja pri razpolaganju s skupno lastnino Pri samostojnem razpolaganju enega od skupnih lastnikov s skupno stvarjo se šteje, da tretja oseba ni v dobri veri le, če je vedela, da je stvar v skupni lastnini in da se z njo razpolaga brez soglasj...
dobrovernost pridobitelja skupne lastnine Pri samostojnem razpolaganju enega od skupnih lastnikov s stvarjo se šteje, da tretja oseba ni v dobri veri le, če je vedela, da je stvar v skupni lastnini in da se z njo razpolaga brez zahtevanega so...
dobrovernost priposestvovalca Dobrovernost kot predpostavka priposestvovanja pomeni opravičljivo zmoto posestnika, da je stvar pridobil v last v skladu s pravnim redom. Pri presoji dobre vere je treba upoštevati okoliščine konkret...
dobrovernost registracije blagovne znamke Dobrovernost pri registraciji blagovne znamke predpostavlja, da prijavitelj v trenutku registracije ni poznal obstoja tuje blagovne znamke. Pri presoji dobrovernosti ni odločilno vprašanje, ali je bil...
dobrovernost upnika pri zastavni pravici Dobrovernost upnika pri pridobitvi zastavne pravice na nepremičnini se presoja glede na njegovo pošteno ravnanje in zanašanje na podatke v zemljiški knjigi (10. člen SPZ). Pri pridobitvi zastavne prav...
dobrovernost uporabnika avtorskih del Uporabnik avtorskih del, ki v postopku uveljavlja domnevo o zakoniti uporabi, mora podati konkretne trditve o dejstvih, iz katerih izhaja, da je utemeljeno menil, da pravice uporablja z dovoljenjem im...
dobrovernost v posestnih sporih V postopkih sodnega varstva posesti sta vprašanji pravice do posesti in dobrovernosti posestnika pravno nepomembni. Sodišče se pri presoji motenja posesti omeji izključno na ugotavljanje zadnjega pose...
dobrovernost v zemljiškoknjižnem postopku Dobrovernost tretje osebe, ki je pridobila knjižno pravico pred zaznambo spora, predstavlja zakonsko oviro za učinkovanje sodne odločbe, izdane v postopku po izbrisni tožbi (103. člen ZZK). Če tretja ...
dobrovernost zastavnega upnika Pogodbena pridobitev zastavne pravice na nepremičnini učinkuje tudi zoper nevpisanega lastnika ali tretje osebe, če je bil zastavni upnik ob pridobitvi v dobri veri (141. člen SPZ). Dobra vera se domn...
dodana doba Dodana doba v smislu 193. člena ZPIZ-1 predstavlja čas, ki se za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine upošteva poleg pokojninske dobe. Pri tem se kot dodana doba šteje izklj...
dodana doba poklicnega zavarovanja Zavarovancu, ki je bil vključen v obvezno dodatno ali poklicno zavarovanje, se k dejanski zavarovalni dobi za izpolnitev pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine prizna kot dodana doba čet...
dodana doba v pokojninskem zavarovanju Dodana doba, ki se upošteva pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev starostne pokojnine, vključuje čas, v katerem je bil zavarovanec prijavljen pri zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve ali br...
dodana pokojninska doba Pravica do povečanja pokojninske dobe za četrtino obdobja (t.i. dodana doba) je vezana na izpolnitev zakonsko določenih pogojev, med katerimi je ključna vključenost zavarovanca v obvezno dodatno pokoj...
dodatek k družinski pokojnini Pravica do dodatka k pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti (ZZSV) je vezana na status državljana Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v RS, ki je pravico do pokojnine uveljavil ...
dodatek k plači Pravica do dodatka k plači, ki ni določen neposredno z zakonom ali kolektivno pogodbo, temveč izhaja iz splošnega akta delodajalca, je vezana na izpolnitev formalnih pogojev, določenih v tem aktu. Če ...
dodatek k plači javnega uslužbenca Dodatki k plači javnega uslužbenca, ki so vezani na opravljanje dela v specifičnem organu (npr. davčni organ) in izhajajo iz posebnih omejitev ali odgovornosti, povezanih s tem organom, se ob premesti...
dodatek k plači sindikalnega zaupnika Pravica sindikalnega zaupnika do dodatka k plači temelji na njegovi funkciji zastopanja delavcev in je neodvisna od organizacijske strukture sindikata ali obstoja posebnega pisnega dogovora med sindik...
dodatek k plači v javnem sektorju Dodatki za posebne pogoje dela, nevarnosti in obremenitve, ki niso upoštevani pri vrednotenju zahtevnosti delovnega mesta, so sestavni del plače javnega uslužbenca (2. člen, 1. odstavek 5. člena ZSPJS...

TFL AI Pomočnik

Pravni termin vam ni jasen? Vprašajte TFL AI pomočnika za razlago v kontekstu vaše situacije.

Vprašajte TFL AI