Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske...

3181. Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Moravske Toplice (Uradni list RS, št. 35/14, 21/15, 25/17) je Občinski svet Občine Moravske Toplice na 3. izredni seji dne 24. 11. 2017 sprejel

O D L O K
o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. člen

(podlaga za OPN)

(1)

S tem odlokom se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) sprejme Občinski prostorski načrt Občine Moravske Toplice (v nadaljevanju: OPN).

(2)

OPN je prostorski akt, s katerim se določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor. OPN velja za celotno območje občine Moravske Toplice (v nadaljevanju: občina) in je podlaga za izdajo dovoljenj za posege v prostor.

(3)

OPN je usklajen z smernicami in mnenji nosilcev urejanja prostora ter upravljavci gospodarske javne infrastrukture oziroma s predpisi z njihovih delovnih področij. Na OPN je pridobljena tudi Odločba o sprejemljivosti vplivov izvedbe OPN na okolje, saj je bil zanj izveden postopek celovite presoje vplivov na okolje in presoja sprejemljivosti na varovana območja.

2. člen

(vsebina OPN)

(1)

OPN je sestavljen iz strateškega in izvedbenega dela.

(2)

V strateškem delu OPN se za celotno območje občine določijo:

-

izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;

-

zasnova prostorskega razvoja občine;

-

zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena;

-

usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo;

-

usmeritve za razvoj v krajini;

-

usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;

-

usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.

(3)

V izvedbenem delu OPN se določijo:

-

enote in podenote urejanja prostora;

-

območja osnovne in podrobnejše namenske rabe prostora;

-

prostorski izvedbeni pogoji;

-

območja, za katere se pripravijo občinski podrobni prostorski načrti (v nadaljevanju: OPPN).

(4)

Sestavni deli OPN so:

-

besedilo OPN: odlok (splošni določbi, strateški del OPN, izvedbeni del OPN, prehodne in končne določbe) s prilogami;

-

grafični deli OPN: grafični prikazi strateškega in izvedbenega dela;

-

priloge OPN: Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov, Prikaz stanja prostora, Strokovne podlage, Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta, Povzetek za javnost, Okoljsko poročilo in Dodatna gradiva.

II. STRATEŠKI DEL OPN

1. Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine

3. člen

(analiza stanja, teženj in možnosti prostorskega razvoja občine)

(1)

Občina leži v osrednjem in vzhodnem delu Prekmurja, delno na robu panonske nižine, pretežno pa v gričevnatem Goričkem, ki je opredeljeno kot Krajinski park Goričko (v nadaljevanju: KP Goričko). Celotno območje občine je izrazito kmetijsko, v nižinskem delu prevladuje poljedelstvo, v gričevnatem delu pa tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Kljub temu kmetijstvo ni več vodilna gospodarska panoga, saj se z njim ukvarja le 6,7 % celotnega prebivalstva. Poudarek je na razvoju zdraviliškega turizma in na dejavnostih, ki so povezane s turizmom. Prebivalstvo v občini upada, indeks staranja se povečuje, prisotno je pomanjkanje delovnih mest.

(2)

Območje občine je zaradi odsotnosti večjih urbanih središč in industrije v območju KP Goričko, v nižinskem delu tudi zaradi komunalno opremljenih naselij, kvalitetno bivalno okolje. Zato so prisotne težnje po širitvi poselitvenih območij, predvsem v okolici lokalnega središča in v vinogradniških območjih KP Goričko. V naselju Moravske Toplice narašča težnja po širitvi turističnega območja, predvsem za ureditev športno-rekreacijskih površin, s čimer se razširi turistična ponudba. Na področju kmetijstva narašča težnja po intenzivni obdelavi kmetijskih zemljišč z ogrevanjem in namakanjem. Na Goričkem narašča težnja za razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, vključno z vinogradništvom ter dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. Na področju gospodarske javne infrastrukture se intenzivno ureja vodooskrba na Goričkem, ki je vododeficitarno območje. V strnjenih nižinskih naseljih in delih naselij se ureja tudi zbiranje in čiščenje komunalnih odpadnih vod.

(3)

Razvojne možnosti občine so še naprej v razvoju zdraviliškega turizma, ki se z ureditvijo dodatnih površin razširi na športno-rekreacijski turizem. Zaloge geotermalne vode nudijo možnosti nadaljnje uporabe v turizmu in kmetijstvu. Možnosti v kmetijstvu so zaradi raznolikosti območja neomejene: v nižinskem delu se kmetijska proizvodnja intenzivira z ogrevanjem in namakanjem pod rastlinjaki, v gričevnatem delu so možnosti za razvoj vinogradništva, sadjarstva in živinoreje ter dopolnilnih kmetijskih dejavnosti kot podpora turizmu. Razvoj turizma na podeželju je zaradi zavarovanega KP Goričko ena od možnih razvojnih alternativ, usmerja se predvsem v razvoj nastanitvenih kapacitet kot počitniških objektov, ki so navezana na zdravilišče Moravske Toplice.

4. člen

(razvojne potrebe v občini, državi in regiji)

(1)

OPN temelji na usmeritvah iz Strategije prostorskega razvoja Slovenije in Prostorskega reda Slovenije, in sicer se dejavnosti v prostoru občine usmerjajo na način, da ustvarjajo največje pozitivne učinke za prostorsko uravnotežen in gospodarsko učinkovit razvoj, socialno povezanost in kakovost naravnega in bivalnega okolja. Zagotavlja se racionalna raba prostora in varnost prebivalstva z ustreznim načrtovanjem, večnamensko rabo in povezovanjem sektorjev. Negativna stanja v prostoru se izboljšujejo s prostorskimi in okoljskimi ukrepi. V občini, predvsem pa v občinskem središču Moravske Toplice in večjih naselij v občini kot so Bogojina, Fokovci, Martjanci in Prosenjakovci, se spodbuja razvoj dejavnosti, ki zagotavljajo delovna mesta in s tem se zmanjšuje vsakodnevne delovne migracije. Zagotavlja se kvaliteta bivalnega okolja z ustrezno in racionalno infrastrukturno opremljenostjo, z razvito mrežo gospodarskih in storitvenih dejavnosti, dostopnostjo do družbene javne infrastrukture, z zagotavljanjem ustrezne vodooskrbe in z zagotavljanjem varstva ljudi, premoženja, kulturne dediščine in okolja ter z ustreznim varstvom pred naravnimi in drugimi nesrečami. Prostorski razvoj se usmerja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče.

(2)

Prostorski razvoj naselij se usmerja na proste površine znotraj naselij in zagotovitev dodatne komunalne opreme. V večini naselij so širitve za stanovanjsko gradnjo in kmetijske dejavnosti načrtovane le na robovih kot zaokrožitev/zapolnitev območja naselja. Nove površine se zagotovi za razvoj turističnih dejavnosti na celotnem območju občine predvsem pa v naselju Moravske Toplice.

(3)

Za zagotavljanje ustrezne oskrbe s pitno vodo se spodbuja obnova in posodobitev vodooskrbnih sistemov ter njihovo povezovanje v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. Ob finančni pomoči države se je izvedla vodooskrba celotnega Pomurja, ki predvideva, da se večina potrebne pitne vode načrpa iz prodnatih vodonosnikov ravninskega dela ob Muri. Povezali so se vsi vodovodni sistemi na območju upravnih enot Murska Sobota, Lendava, Gornja Radgona in Ljutomer.

(4)

V naseljih, kjer še ni kanalizacije, bo treba pospešeno poiskati tehnične in prostorske rešitve za odvod in čiščenje, vključno z meteornimi odpadnimi vodami. Meteorna kanalizacija se prednostno ureja ločeno.

(5)

Razvoj kmetijstva sloni na obstoječih večjih posestnikih (bivša državna kmetijska gospodarstva) in na posameznikih, ki svoja gospodarstva šele razvijajo in se jih usmerja na robove in izven naselij. Obstoječe kmetije se ohranja v podeželskih naseljih, na območju pretežno stanovanjske gradnje se jim omogoči ohranjanje brez širitev. V kmetijstvu so podani pogoji za intenzivno poljedelsko pridelavo in pridelavo v rastlinjakih z uporabo geotermalne vode.

(6)

Na območju občine so nahajališča proda in peska. V primeru izkazanega interesa za izkoriščanje mineralnih surovin bo občina po podrobnejših prostorskih preveritvah pretehtala ali je smotrno določeno območje z osnovno namensko rabo prostora opredeliti kot območje mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti OPPN. Za nelegalne kope se predvidi ustrezne sanacijske ukrepe (brez možnosti širjenja izkoriščanja mineralnih surovin), s katerimi se bo izvršila ustrezna renaturacija ob upoštevanju specifike krajinskih značilnosti in mikroreliefa. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu s predpisi o graditvi objektov.

(7)

Severni del občine je krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi, ki je pomembno na nacionalni ravni. Ohranjanje in razvoj teh območij se zagotavlja z ustreznim načrtovanjem in programiranjem ter zavarovanjem. Območje je zavarovano kot KP Goričko, definirano kot ekološko pomembno območje (v nadaljevanju: EPO) s številnimi lokalnimi naravnimi vrednotami in kot posebno varstveno območje (v nadaljevanju: Natura 2000). Na območjih se biotska raznovrstnost in habitatni tipi rastlinskih in živalskih vrst ohranjajo z rabo prostora, ki omogoča vzpostavitev in vzdrževanje ugodnega stanja teh vrst. Območja varstva narave so obvezujoča za občino in vpeta v vse razvojne pobude, sočasno pa se območja varstva narave na območju KP Goričko izkoristi kot razvojni potencial na področju turizma in rekreacije ob upoštevanju pogojev za varstvo narave.

(8)

V občini so posebna ogrožena območja zaradi poplav območja ob vodotokih. Poplavna območja predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Občina zato med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče oziroma prostorski razvoj na teh območjih načrtuje z ustreznimi zaščitnimi ukrepi iz občinskega načrta zaščite in reševanja.

(9)

Del občinskega ozemlja je sodilo v območje raziskovalnega prostora za geotermično energijo (centralni del), del pa tudi v območje raziskovalnega prostora za ogljikovodike – nafta in zemeljski plin (severni in južni del).

5. člen

(medsebojni vplivi in povezave z območji sosednjih občin)

(1)

Občina je neposredno povezana z drugimi lokalnimi in regijskimi središči (Mursko Soboto in Lendavo) ter s sosednjimi občinami. Vzhodni del občine se zaradi prebivalstva madžarske narodnosti povezuje tudi s sosednjo Republiko Madžarsko.

(2)

Z Mestno občino Murska Sobota je občina povezana predvsem zaradi zadovoljevanja nekaterih družbenih funkcij (npr. srednje šole, zdravstvena oskrba, kultura, šport itd.), kar omogoča neposredna cestna povezava.

6. člen

(izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine)

(1)

Prostorski razvoj občine temelji na stanju prostora, težnjah in možnostih, katerih osnovna izhodišča so:

-

zdraviliški turizem, ki temelji na izkoriščanju geotermalne vode,

-

najboljša kmetijska zemljišča kot osnova za:

-

intenzivno kmetijsko pridelavo,

-

proizvodnjo z namakanjem in ogrevanjem pod rastlinjaki ter

-

razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti,

-

možnosti za širjenje večjih kmetij, kmetijske proizvodnje ali selitev kmetijskih objektov, kmetijske proizvodnje ali celih kmetij na nove površine, odmaknjene od stanovanjskih objektov,

-

vinogradniška območja z razvito pridelavo kakovostnih geografskih vin ter območja sadjarstva v gričevnatem delu občine,

-

izboljšanje izobrazbene strukture v občini,

-

demografska ogroženost, predvsem na Goričkem,

-

lega občine ob pomembnih prometnih povezavah s sosednjimi občinami in Evropo,

-

lega v zavarovanem KP Goričko, kjer so izključene agresivnejše gospodarske dejavnosti,

-

naselje Moravske Toplice je lokalno središče in pomembno turistično naselje,

-

izkoriščanje mineralnih surovin,

-

lega občine ob priključku na avtocesto kot potencial za razvoj gospodarskih dejavnosti,

-

možnost razvoja drobne obrti v vseh naseljih občine.

(2)

Med cilje prostorskega razvoja občina uvršča predvsem naslednje:

-

zagotoviti dodatna delovna mesta v občini, predvsem v turizmu in kmetijstvu;

-

razviti gospodarske dejavnosti v večjih naseljih v občini, za katere se zagotovi stavbna zemljišča za obrtne, servisne, trgovske in druge dejavnosti;

-

izkoristiti lego v KP Goričko z razvojem dopolnilnih kmetijskih dejavnosti in vinogradništva ter razvojem območij sekundarnih počitniških območij;

-

izkoristiti razvojne potenciale občine, med katerimi je prioritetna geotermalna voda, ki se uporablja v turistične namene. Velik potencial so tudi najboljša kmetijska zemljišča, kjer se omogoči intenzivno pridelavo pod rastlinjaki z uporabo geotermalne vode za ogrevanje;

-

izkoristiti kakovosti okolja v območju KP Goričko in v drugih območjih varstva narave;

-

razvijati alternativne energetske vire, poleg geotermalne vode razvijati ostale obnovljive vire energije (biomasa, sončna energija);

-

razvijati turistično dejavnost v občinskem središču, ki ga podpirajo počitniška območja v KP Goričko ter dopolnilne kmetijske dejavnosti;

-

ustvariti kvalitetne pogoje bivanja z zagotovitvijo dodatnih bivalnih površin in dodatnih rekreacijskih površin;

-

zagotoviti opremljenost vseh naselij z gospodarsko javno infrastrukturo, predvsem v gričevnatem delu občine;

-

utrditi vlogo vodilne turistične občine v območju regije;

-

ohraniti prostorsko identiteto naselij;

-

celostno ohranjati in varovati objekte in območja kulturne dediščine;

-

dopolniti funkcijo lokalnega središče naselja Moravske Toplice z nadaljnjim razvojem turističnih in dopolnjujočih dejavnosti, sanirati in vzpostaviti zeleni sistem v naselju, ohranjati kulturno dediščino in razvijati identiteto lokalnega središča;

-

ohranjati dopolnilno gradnjo v območjih razpršene poselitve zaradi ohranjanja poselitve in kmetijstva v KP Goričko in v demografsko ogroženem območju Goričkega;

-

varovati naravne vrednote in ohranjati biotsko pestrost, ohranjati in vzdržno razvijati krajinska območja s prepoznavnimi značilnostmi, ki so pomembna na regionalni in lokalni ravni – območje Goričkega;

-

izboljšanje trajnostne mobilnosti in spodbujanje fizične integracije prometnih podsistemov.

(3)

V občini so poleg območij namenske rabe še posebna območja: to so poplavna območja in območja varstva narave, ki predstavljajo oviro za prostorski razvoj in razmeščanje dejavnosti. Zato občina med cilje prostorskega razvoja uvršča tudi načela za usmerjanje prostorskega razvoja izven naravovarstvenih območij in izven območij, ki jih lahko ogrožajo naravne in druge nesreče. Dejavnosti se usmerja izven območij, ki so ali bodo ogrožena zaradi naravnih in drugih nesreč.

2. Zasnova prostorskega razvoja občine

7. člen

(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)

(1)

Vsa nižinska naselja so omejena z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, kar onemogoča nadaljnjo širitev, zato se poselitev prednostno usmerja v strnjena naselja in strnjene dele naselij, kjer so že zagotovljene površine za stanovanjsko gradnjo. Poselitev se usmerja tudi v območja razpršene poselitve zaradi ohranitve poseljenosti, ohranitve kmetijske dejavnosti ter razvoja turističnih območij. Opredeljena so tudi posebna območja za počitniške hišice, vinske kleti ter zidanice, definirane v gričevnatem delu občine, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Počitniške hišice, vinske kleti in zidanice pa tudi nimajo funkcije stalnega bivališča.

(2)

V lokalnem središču naselju Moravske Toplice in večjih ter bolj razvitih naseljih v občini, kot so Bogojina, Martjanci, Fokovci in Prosenjakovci, občina ne zagotavlja dodatnih prostorskih možnosti za razvoj poselitve, zato se poselitev usmerja v ostala naselja in zaselke, kjer so manj kvalitetna kmetijska zemljišča. Poselitvena območja postajajo tudi nekatera vinogradniška območja, kjer je pretežni del gospodarskih in počitniških objektov že spremenjen v stanovanja.

(3)

Kmetijske dejavnosti se ohranja in razvija v vseh podeželskih naseljih, vaseh in zaselkih razen v območjih, ki so pretežno namenjena za razvoj turističnih dejavnosti. Večje kmetijske proizvodne objekte se usmerja izven naselij. Na kmetijskih zemljiščih v nižinskem delu občine se zagotovi možnost intenzivne proizvodnje pod rastlinjaki z namakanjem in ogrevanjem z geotermalno vodo.

(4)

Razvoj gospodarskih in posebnih dejavnosti se usmerja v razvitejša naselja, kot sta Bogojina in Prosenjakovci. V Moravskih Toplicah pa se zagotovi nadaljnji razvoj turističnih dejavnosti.

(5)

Centralne dejavnosti se razvija v občinskem središču Moravske Toplice in v centrih z izrazitejšo centralno dejavnostjo kot so Bogojina, Fokovci, Martjanci in Prosenjakovci. V ostalih naseljih se zagotovi osnovna oskrba, servisi in obrt.

(6)

Razvoj turizma je usmerjen v razvoj obstoječih območij, predvsem v lokalnem središču in v obstoječa vinogradniška območja na Goričkem, kjer se razvija dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Načrtovan razvoj turističnih dejavnosti na območju KP Goričko, ki morajo biti povezane z omejitvami in cilji KP Goričko ter skladne z načrtom upravljanja in ostalimi dokumenti KP Goričko.

(7)

Za razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti se poveča obstoječa igrišča, na krajevnih travnatih rekreacijskih območjih se uredi potrebno infrastrukturo. Rekreacijske dejavnosti se širijo predvsem v naselju Moravske Toplice, ki služijo kot dopolnilna dejavnost obstoječim turističnim kompleksom.

8. člen

(omrežje naselij, njihova vloga in funkcija)

(1)

Omrežje naselij v občini, s svojo vlogo in funkcijo, tvorijo vsa v OPN opredeljena naselja.

(2)

Naselja v občini so nižinska obcestna naselja in naselja v razpršeni poselitvi, glede na morfologijo imajo vsa še pretežno kmečki značaj. Po funkciji so naselja bivalna območja, z še ohranjeno kmetijsko dejavnostjo. Večje kmetije so ohranjene v manjšem številu in pretežno v nižinskem delu občine. V občini je tudi več območij gradnje vinogradniških objektov, ki prehajajo v počitniška in stanovanjska naselja. Območja družbene infrastrukture so razvita v občinskem središču v Moravskih Toplicah in v večjih naseljih, kot so Bogojina, Prosenjakovci, Fokovci in Martjanci. V ostalih naseljih so omejena na posamične vaško-gasilske domove, sakralne objekte in trgovine. Javne površine so v vseh naseljih omejene na rekreacijske in športne površine.

(3)

Občinsko središče Moravske Toplice je lokalno središče, ki zagotavlja prebivalcem naselja in njegovega zaledja možnosti za vsakodnevno oskrbo, osnovno izobraževanje, informiranje in druženje. Naselje je tudi pomembno zdraviliško naselje. S širitvijo turističnih območij, predvsem športno-rekreacijskih površin postaja zdravilišče Moravske Toplice pomemben športno-turistični center. Funkcijsko bolj razviti naselji, sta Bogojina in Prosenjakovci, ki sta družbena centra, ki zagotavljata možnosti za osnovno oskrbo, osnovno izobraževanje, z razvojem gospodarskih in posebnih con pa tudi delovna mesta. Ostala naselja v občini so funkcijsko manj pomembna. So bivalna naselja, v nižinskem delu občine strnjena, z ohranjenimi kmečkimi gospodarstvi in zadovoljujejo osnovno preskrbo, razvoj obrti, servisov, turizma in rekreacijo. Poseben pomen imajo v občini vinogradniška območja, kjer poselitev ohranja in razvija vinogradniško dejavnost, v teh območjih se zagotavlja dodatne stanovanjske površine in spodbuja dopolnilne turistične dejavnosti.

9. člen

(temeljne smeri prometnega povezovanja)

(1)

Prometne povezave v občini in povezave s širšim območjem potekajo izključno po cestnem omrežju in pretežno v smeri k regionalnim središčem Murski Soboti in Lendavi. Vzhodni del občine je povezan tudi s sosednjo Republiko Madžarsko.

(2)

Pomembna prometna smer se odpira po regionalni cesti Bogojina–Beltinci, ki je priključena na avtocesto in predstavlja najbližjo povezavo občine z ostalo Slovenijo in Republiko Madžarsko po avtocesti.

10. člen

(ostala pomembna območja)

(1)

Severni del občine leži v KP Goričko, ki je prepoznavno območje naravnih kvalitet. V njem se varuje naravne vrednote ter ohranja biotska raznovrstnost in krajinska pestrost ter omogočajo razvojne možnosti prebivalstva. Namen KP Goričko je tudi povezovanje gospodarskega in socialnega razvoja ter čezmejno sodelovanje. Območje KP Goričko je tudi pomembno gospodarsko in turistično območje, v katerega se usmerja razvoj vinogradništva in sadjarstva ter dopolnilne kmetijske dejavnosti, ki podpirajo razvoj kmečkega in počitniškega turizma.

(2)

Posebna območja, ki so v občini opredeljena kot kvalitetna in vredna območja, so območja varstva narave in območja kulturne dediščine. V teh območjih se ohranja obstoječe stanje, razvija se le dejavnosti, ki ne spreminjajo pomena krajine. Varuje tudi območja habitatnih tipov izven zavarovanih območij (mokrotni travniki, vegetacija tekočih voda, gozdovi) ter elementi krajine, pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti (mejice, grmovni in drevesni osamelci, itd). Območja in objekte kulturne dediščine se celostno varuje. Poleg objekta kulturne dediščine se varuje tudi njegovo vplivno območje.

(3)

Ostala pomembna območja v občini so območja mineralnih surovin, predvsem je to še delujoča gramoznica v Ivancih, ki se po eksploataciji kot vodna površina nameni za rekreacijske in turistične namene. Kot rekreacijske površine so že urejene opuščene gramoznice v Mlajtincih, Lukačevcih in Ivancih. Ostale opuščene gramoznice, kot npr. v Filovcih, se bodo sanirale v rekreacijske namene. Na perspektivnih nahajališčih bo izkoriščanje dopustno, ko se bo območja z osnovno namensko rabo prostora opredelilo kot območje mineralnih surovin in ko bo za namen izkoriščanja mineralnih surovin sprejet OPPN (npr. gramoznica v Ivancih). Sanacija nelegalnih kopov se bo izvajala v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.

(4)

Ob že definiranem, vendar še ne izgrajenem turističnem območju Rimska Čarda je načrtovana večja akumulacija, ki bo poleg funkcije zadrževanja poplavnih vod, namenjena tudi za rekreacijsko-športne dejavnosti. V prvotni fazi se izvede suhi zadrževalnik, v drugi fazi pa se pristopi k ureditvi vodnega zadrževalnika "Sebeborska akumulacija".

3. Zasnova gospodarske javne infrastrukture

11. člen

(zasnova javne gospodarske infrastrukture)

(1)

V zasnovi gospodarske javne infrastrukture je poudarek na komunalni ureditvi naselij in turističnih območjih, na ureditvi lokalnih cest za izboljšanje prometne varnosti, na ureditvi dodatnih turističnih kolesarskih in pešpoti ter vzpostavitvi lokalnega javnega prometa.

(2)

Novih prometnih povezav občina ne načrtuje, razvoj cestne infrastrukture se usmerja v posodobitev lokalnih cest in poti s sanacijo cestišč, napravo pločnikov v naseljih in kolesarskih poti med naselji ter ureditev dodatnih turističnih poti na Goričkem. Po Strategiji prostorskega razvoja Slovenije je predvidena nova železniška proga Beltinci (Murska Sobota–Lendava) in je v sklopu rekonstrukcije železniške proge Ormož–Murska Sobota–Hodoš, obvozna proga mesta Murska Sobota. Ena od variant načrtovane obvozne proge, v naselju Noršinci tangira tudi občino.

Znotraj občinskega središča in sosednjih bolj urbaniziranih naseljih (Martjanci, Prosenjakovci, Bogojina, Fokovci) se za izboljšanje pogojev za hojo in kolesarjenje zagotavlja sklenjena mreža pločnikov in kolesarskih stez, s čimer se omogoči varno pešačenje in kolesarjenje prebivalcem ter istočasno boljša dostopnost do raznih dejavnosti (šole, zdravstveni domovi, trgovine, upravne stavbe ipd.). Ob objektih javnega značaja, trgovskih centrih, itd. se uredijo ustrezna odstavna mesta za kolesa.

Istočasno se zagotavlja zadostno število parkirnih mest glede na namen območja. Pomembno je, da se pri načrtovanju novih območij in objektov predvidi zadostno število parkirnih mest tako za uporabnike novogradenj, kakor tudi za neposredno okolico. Obstoječe parkirne površine je potrebno ustrezno rekonstruirati, obnoviti ter talno in prometno označiti.

Sistem javnega potniškega prometa je na področju avtobusnega prometa zadovoljivo razvit. Avtobusni promet je urejen tako na tranzitni medregijski ravni, v smeri proti okoliškim regijskim središčem in naprej po ostali Sloveniji, kakor tudi na lokalni medkrajevni ravni (šolski prevozi, lokalni prevozi). Tranzitni avtobusni promet je vzpostavljen predvsem ob državnih cestah, kjer so urejena tudi avtobusna postajališča. Lokalni medkrajevni promet je razvit po celotnem območju občine in služi tako šolskemu kot tudi ostalemu potniškemu prevozu prebivalcev med samimi naselji, znotraj kakor tudi izven občine. Za potrebe lokalnega medkrajevnega prometa so ponekod urejena tudi avtobusna postajališča, v večini primerov pa se avtobus ustavlja kar na cestišču. V prihodnosti bo občina še naprej načrtovala sistem javnega potniškega prometa v povezavi s sosednjimi občinami oziroma na ravni regije za zagotavljanje dostopa do večjih zaposlitvenih centrov in centralnih naselij, ki zadovoljujejo centralne dejavnosti (šolanje, oskrba ipd.). Ohranjala se bo integracija šolskih in javnih linijskih prevozov in smiselno načrtovala potrebna infrastruktura za njihovo izvedbo. V naseljih oziroma delih naselij, kjer postajališč javnega avtobusnega prometa še nimajo urejenih, se le te načrtujejo, s čimer se bo zagotovil tudi varen dostop do njih.

(3)

Spodbuja se razvoj telekomunikacijskega omrežja za vključitev najširšega kroga prebivalcev v informacijsko družbo. Spodbuja se tudi povezovanje in združevanje obstoječih telekomunikacijskih (v nadaljevanju: tk) omrežij ter gradnjo ter povezovanje optičnih in drugih omrežij.

(4)

Ob povečanju obremenitev z električno energijo in ob potrebah po dodatni moči, bodo na posameznih območjih zgrajene nove transformatorske postaje s pripadajočim omrežjem. Za pridobivanje električne energije se prioritetno obnavlja, posodablja, ekološko sanira oziroma nadomešča obstoječe proizvodne enote z novejšimi in učinkovitejšimi proizvodnimi objekti.

Pri nadaljnjem razvoju električne energije bo občina pri načrtovanju v prostoru upoštevala vse možnosti uporabe obnovljivih virov energije, kot so veter, geotermalna energija, energija biomase in drugi viri z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti. Energija iz biomase temelji predvsem na uporabi odpadkov iz kmetijstva in kmetijskih pridelkov in ne na predelavi kmetijskih pridelkov. Plinovodno omrežje je v občini načrtovano dolgoročno v povezavi z ostalimi viri energije glede na interes občanov.

(5)

Toplotna energija, pridobljena s črpanjem geotermalne vode, se bo uporabljala v turizmu, kmetijstvu in za daljinsko ogrevanje gospodinjstev/stanovanj. Dodatno se izkoriščanje toplotne energije za ogrevanje usmerja v proizvodnjo na bioplinarnah.

(6)

Spodbuja se povezovanje vodooskrbnih sistemov v bolj racionalne, učinkovite in strokovno nadzorovane sisteme. V ta namen je bila občina vključena v regionalno zasnovo vodooskrbe Pomurja.

(7)

Občina načrtuje izgradnjo kanalizacije tudi v naseljih, kjer odvod fekalnih voda še ni rešen. Zaradi povečanih potreb po čiščenju komunalnih odplak se ustrezno povečajo obstoječe čistilne naprave. Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno s predpisi s področja varstva in urejanja voda in predpisi s področja varstva okolja. Na območjih, kjer ni predvidenega kanalizacijskega omrežja, občina načrtuje in sofinancira nakup ter vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav.

(8)

Padavinska voda se zbira ločeno in se čim dalj zadrži na mestu, kamor je padla. Odvaja se jih ločeno in se prioritetno spelje v tla na ožji lokaciji ali se spelje v površinske odvodnike. Padavinske vode se spelje v površinske odvodnike, na način, da se ne poslabša vodni režim in stanje voda.

(9)

V občini je večji vodotok potok Ledava ter vodotok Curek, ki prečka državno mejo, ki sta vodotoka 1. reda in ostali manjši potoki: Martjanski potok, Ratkovski potok, Bukovniški potok ter ostali potoki, ki so vodotoki 2. reda. Vodne površine so še opuščene gramoznice. Vode se izkorišča za oskrbne, gospodarske in turistično-rekreacijske namene, pri čemer se zagotavlja njihovo varstvo v smislu trajne ohranitve kemijskega in ekološkega stanja ter krajinskega in ekološkega pomena. Pri načrtovanju v prostoru se kot omejitev upošteva naravne procese. Na poplavnih, erozijskih in plazljivih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev in vnaša dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo. Na področju vodnega gospodarstva se načrtuje čiščenje in ureditev manjših vodotokov in površinskih odvodnikov, zaradi zagotovitve poplavne varnosti in možnosti odvoda padavinskih voda iz naselij.

(10)

Občina zagotavlja ločeno zbiraje odpadkov na izvoru ter recikliranje in ponovno uporabo nekaterih ločeno zbranih snovi. Predvsem so to odpadki, ki se lahko uporabijo kot biomasa za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. V občini je zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov urejeno v vseh naseljih. V občini je predvidena ureditev zbirnega centra za ločeno zbiranje odpadkov ob zadrugi v Fokovcih. Deponija za ruševine in gradbeni material je na območju namenjenem za posebne dejavnosti v Bogojini.

(11)

Naravovarstvene usmeritve pri umeščanju gospodarske javne infrastrukture v prostor:

-

Gospodarsko javno infrastrukturo naj se prednostno načrtuje na že degradiranih območjih, ob obstoječih gospodarskih conah ter infrastrukturnih koridorjih in izven naravovarstveno občutljivih območij. Pri načrtovanju ali gradnji gospodarskih con naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Ohranja naj se celovitost prostora naravno ohranjenih območij oziroma naj se vzpostavlja prehodnost prostora za prosto živeče živali (upoštevati mesta najpogostejših prehodov živali in z ustreznimi tehničnimi rešitvami zagotavljati prehodnost).

-

Obstoječa območja gospodarske infrastrukture, ki negativno vplivajo na naravne vrednote in biotsko raznovrstnost naj se ustrezno sanira.

-

Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.

-

Objekti, podzemni in nadzemni daljinski vodi, naj se izogibajo vidno izpostavljenim območjem: vrhovom, grebenom, izjemnim krajinam ter naj se v največji meri načrtujejo znotraj že obstoječih daljinskih vodov ali druge gospodarske javne infrastrukture.

-

Na odsekih cest, preko katere poteka selitev dvoživk v času razmnoževanja, naj se v primeru rekonstrukcije ceste oziroma njihovem vzdrževanju načrtuje ustrezne tehnične rešitve in varstvene ukrepe za neoviran prehod dvoživk na njihovih ustaljenih selitvenih poteh.

-

Umeščanje in izgradnja cevovodov za odpadno vodo in objekte čistilnih naprav naj se v prostoru načrtuje tako, da se na območju naravnih vrednot in območjih biotske raznovrstnosti zagotavlja ohranjanje njihovih lastnosti.

-

Infrastruktura za izrabo alternativnih virov energije (npr. sončni sprejemniki) se praviloma namešča v območjih gospodarskih con, poselitvenih območjih in na objektih. Na območjih kmetijske rabe ali ostalih območjih se teh objektov ne namešča, še posebno, če to ogroža ohranjanje biotske raznovrstnosti in habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter vidno podobo naravnih vrednot. Druga infrastruktura (npr. vetrnice) se nameščajo izven območij ohranjanja ogroženih vrst in habitatnih tipov (npr. ptice, suha travišča) in čim bližje urbaniziranim območjem, z možnostjo čim krajših navezav na energetsko infrastrukturno omrežje.

-

Z namenom zmanjšanja pritiska motornega prometa na zavarovana območja, naj se na robovih območij uredi vstopno-izstopna mesta z zadostnim številom parkirnih mest in se znotraj zavarovanih območij za obiskovalce uredijo trajnostne oblike mobilnosti.

(12)

Občina načrtuje izgradnjo infrastrukture na vseh območjih, ki so opredeljena kot stavbna zemljišča.

4. Določitev okvirnih območij naselij

12. člen

(okvirna območja naselij)

(1)

Okvirna območja naselij:

-

lokalno središče – občinsko središče Moravske Toplice;

-

ostala naselja namenjena bivanju, ki imajo:

-

razvito centralno dejavnost: Bogojina, Prosenjakovci, Martjanci, Fokovci,

-

razvito turistično dejavnost: Tešanovci, Kančevci, Selo, Sebeborci, Bukovnica, Bogojina in

-

ostala naselja.

(2)

Samostojna strnjena naselja v občini so naselja, ki obsegajo zemljišča, pozidana s stanovanjskimi in drugimi stavbami, gradbenih inženirskih objektih ter urejenimi javnimi površinami in presegajo velikost 10 objektov. To so naselja: Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, Čikečka vas in Pordašinci kot enovita naselja brez objektov izven naselij, torej brez razpršene poselitve in brez območij razpršene gradnje.

(3)

Ostala samostojna strnjena naselja, ki vključujejo tudi izgrajena območja za gradnjo vinskih kleti, so naselja: Martjanci, Tešanovci, Bogojina, Filovci, Motvarjevci, Prosenjakovci, Lončarovci, Ivanjševci, Berkovci in Središče.

(4)

Naselja z več strnjenimi deli, ki presegajo velikost 10 objektov in vključujejo tudi območja razpršene poselitve so naselja Andrejci, Moravske Toplice in Sebeborci. Ta naselja imajo večji centralni del ter več manjših zaselkov, ki so del razpršene poselitve, v vseh naseljih pa so tudi območja gradnje vinskih kleti, ki so opredeljena kot razpršena gradnja ali kot podeželska naselja z vinskimi kletmi.

13. člen

(opredelitev območij razpršene gradnje)

(1)

Razpršena gradnja je po definiciji območje z nizko gostoto naselitve, z nestrnjeno, redko razmestitvijo objektov v prostoru, med katerimi je več kot 100 m nepozidanih oziroma kmetijskih zemljišč, ki so komunalno neopremljena in predstavljajo negativen pojav v prostoru.

(2)

Na območju občine sta poleg, posamičnih objektov razpršene gradnje, evidentirani dve večji območji razpršene gradnje v Ivanovcih in Sebeborcih, za kateri je predvidena sanacija razpršene gradnje. Območji se opredelita kot posebno zaključeno območje poselitve, za kateri se izdela OPPN, kjer gre za:

-

območja s kmetijskimi objekti, ki se jim spreminja namembnost in se pretežno uporabljajo za bivanje,

-

obstoječo razpršeno gradnjo, ki predstavlja poseben vzorec poselitve na gričevnatih območjih (npr. vinogradniška območja) in je vezana na kmetijsko pridelavo.

14. člen

(določitev območij razpršene poselitve)

(1)

Kot razpršeno poselitev izven strnjenih delov naselij, kjer je značilna nizka gostota poselitve, demografska ogroženost, starejši in razpršeni objekti, zgrajeni pred letom 1967 se opredeli dele naselij Središče, Ivanjševci, Lončarovci, Kančevci, Ratkovci, Berkovci, Prosenjakovci, Pordašinci, Motvarjevci, Bukovnica, Čikečka vas, Selo, Fokovci, Vučja Gomila, Suhi vrh, Ivanovci, Krnci, Andrejci, Sebeborci, Moravci, Bogojina, Filovci, Tešanovci in Križevci.

(2)

Na območju občine se razpršena poselitev kot avtohtoni poselitveni vzorec ohranja na:

a)

območjih izven naselij s posebnimi prostorskimi ureditvami, ki so:

-

žage in mlini,

-

lovski domovi, počitniški objekti,

-

gostinski objekti izven strnjenih naselij,

-

objekti s posebnimi kulturnimi in simbolnimi pomeni (cerkve, gradovi, kapelice, znamenja ipd.),

-

samotne domačije (kmetije, posamične stanovanjske stavbe,) in zaselki,

-

kmetijske stavbe ter njihove skupine (čebelnjaki, lovske preže ipd.),

-

turistični, rekreacijski in športni objekti.

b)

območja s kmetijami, posamičnimi stanovanjskimi stavbami, z vinskimi kletmi, zidanicami, počitniškimi hišicami, vinotoči, kmečkimi turizmi.

(3)

Izven naselij se ob pogoju, da gre za kompleksno urejanje prostora, dislocirano ali na robovih, predvidi umestitev prostorskih ureditev, ki jih zaradi njihove funkcije ali drugih posebnosti ni mogoče urejati v naseljih.

(4)

Gradnja izven poselitvenih območij v občini je možna za potrebe kmetijske in gozdarske dejavnosti, turistične dejavnosti, za športno-rekreacijske dejavnosti, za opravljanje lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), za namene splošne rabe (lokalno grajeno javno dobro), za izvajanje ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanja prepoznavnih značilnosti krajine, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja, za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Večje kmetije ali farme se načrtujejo v primerni oddaljenosti od obstoječe poselitve.

(5)

Izven naselij se izjemoma omogoči umestitev dejavnosti, ki niso združljive z dejavnostmi v naseljih ali pa morajo biti locirane v odprtem prostoru zaradi narave dejavnosti (rekreacijska območja, športna igrišča, adrenalinski parki, kopališča ter čebelnjaki, staje za drobnico in konje, lovski in planinski domovi, lovske opazovalnice, logarnice, objekti in naprave gospodarske javne infrastrukture, žage, živinorejske farme ter posebne oblike družbenih ali oskrbnih dejavnosti, kot so cerkev, sanatorij, spomenik, razstave na prostem – forma viva ipd.).

(6)

Na območjih, kjer je razpršena poselitev opredeljena kot avtohtoni poselitveni vzorec, se obstoječe gradnje ohranjajo, oblikovno in funkcionalno nadgrajujejo ter komunalno opremljajo. Na teh območjih je možna gradnja novih objektov z enako ali združljivo namembnostjo glede na tipološke, morfološke in programske značilnosti območja pri čemer se upošteva tudi vzorec obstoječe razporeditve objektov na parceli ter velikost objektov, s čimer se prispeva k ohranjanju in razvoju kulturne krajine.

(7)

Pri gradnji objektov na območju razpršene poselitve se ohranja skladnost med funkcijami območja, grajeno strukturo oblikovno dopolnjuje na način, da se ohranjajo kakovostne prostorske strukture, zagotavlja smotrna raba prostora in umešča objekte v bližino grajenih struktur na način, da so vizualno manj izpostavljeni. Ti objekti ne smejo ogroziti naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine, imeti škodljivih vplivov na okolje ali povzročiti vidnega razvrednotenja prostora kakovosti, naravnih virov ali oteževati dejavnosti, ki so vezane na njihovo rabo (kmetijstvo, gozdarstvo, vodno gospodarstvo, izkoriščanje mineralnih surovin). Stanovanjska gradnja je na območjih razpršene poselitve dopustna izključno na območjih zaokrožitve obstoječe stanovanjske pozidave.

15. člen

(obstoječa vinogradniška območja)

(1)

V občini je vinogradniška območja možno evidentirati znotraj območij razpršene poselitve, ki so se oblikovala kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini z nizko gostoto pozidave, kjer je zaslediti zidanice, vinske kleti, gospodarske objekte za spravilo sadja, orodja in mehanizacije ter s posamičnimi domačijami (s stanovanjskimi objekti, samotne kmetije) in mešani zaselki.

(2)

Območja se urejajo tako, da se omejuje pregosta pozidava, da se komunalno opremijo, uredijo dostopi, določa ustrezno namembnost, tipologijo in oblikovanje objektov, določa ustrezne zasaditve in druge zunanje ureditve.

(3)

Na vinogradniških območjih je na stavbnih zemljiščih dopustna gradnja zidanic, vinskih kleti, vinotočev ter objektov, ki služijo dejavnosti na območju in sekundarno občasnemu bivanju in so opredeljena kot posebna območja, kjer ni možna gradnja stanovanjskih objektov. Dopustna je tudi prenova, rekonstrukcija ali odstranitev obstoječih stanovanjskih objektov. Na teh območjih je dopustna ureditev turistično-gostinskih dejavnosti v obsegu, značilnem za vinogradniška območja. Za večja območja se izdela OPPN.

5. Usmeritve za prostorski razvoj občine

16. člen

(usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo)

(1)

Razvoj naselij vključuje notranji razvoj, prenovo in širitev naselij. V občini je glede na še nezazidana stavbna zemljišča v nekaterih naseljih razvoj vseh naselij prednostno usmerjen v notranji razvoj, to je zapolnitev nezazidanih stavbnih zemljišč v vrzelih in ostalih nezazidanih površinah.

(2)

Notranji razvoj naselij je predvsem zapolnitev nezadostno izrabljenih površin, pri čemer se upošteva morfološke in funkcijske značilnosti območja ali naselja. Zagotavlja se kvalitetne bivalne razmere v skladu z merili in pogoji za določitev velikosti parcel in objektov. V naseljih se zagotavlja tudi zadostne javne površine, vzpostavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter ohranja in razvija kvalitetne urbanistične zasnove in vzorce.

(3)

Večje nezazidane površine so v Andrejcih, Bogojini, Martjancih, Fokovcih, Selu, Prosenjakovcih, Vučji Gomili in posamične vrzeli med obcestno zazidavo v nekaterih ostalih naseljih. Nekatera zemljišča se izloči iz poselitvenih območij zaradi lege v območjih režimov (npr. poplavno območje v Martjancih), zaradi neustrezne lege glede na možnosti komunalne opreme (npr. Bogojina, Prosenjakovci) in tudi zaradi zahteve lastnikov zemljišč, da se zemljišča ohrani v dejanski, to je kmetijski rabi (npr. predvsem na vinorodnih območjih).

(4)

Prenova v naseljih je omejena na komunalno in oblikovno prenovo. S prenovo naselja se izboljšajo funkcionalne, tehnične, prostorsko-oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere v naselju ali delu naselja s čimer je mogoče ustvariti kvalitetne pogoje za razvoj naselja. V občini v naseljih ni večjih degradiranih območij. Nezadostno izkoriščena so le posamična območja nezazidanih stavbnih zemljišč, ki se zapolnijo v skladu z morfologijo naselja.

(5)

Naselja, v katerih ni možno zagotoviti dovolj zemljišč za stanovanjsko gradnjo znotraj obstoječih meja, se širijo tudi navzven. To je predvsem lokalno središče in turistično naselje Moravske Toplice, kjer se prostor namenja pretežno za dopolnilne turistične dejavnosti, manj pa za stanovanja. Manjkajoče stanovanjske površine se zagotovi v razširjenih bližnjih zaselkih: Brzinšček, Rumičev breg, Zgornji Moravci, Sepov breg, kjer bo možna mešana gradnja stanovanjskih in počitniških objektov. Ostale načrtovane širitve v glavnem skladne z morfologijo naselja ter pomenijo zaokrožitev meje naselij, z načrtovanimi novogradnjami pa bo izkoriščena tudi zgrajena gospodarska javna infrastruktura.

(6)

Poleg turističnih kompleksov v Moravskih Toplicah se nova turistična območja za gradnjo počitniških naselij načrtujejo v Tešanovcih, kjer se razširi turistično naselje »Panonska vas« v Tešanovcih.

(7)

Naravovarstvene usmeritve za razvoj poselitve:

-

Poselitev naj se praviloma načrtuje v obstoječih poselitvenih območjih, ob prometnicah, ter na naravovarstveno manj občutljivih območjih. Zagotovitev nastanitvenih kapacitet (stanovanja, počitniški objekti) na območjih z naravovarstvenimi vsebinami, naj se prednostno zagotavlja v okviru obstoječega stavbnega fonda z možnostjo navezave na ohranjanje kvalitetne kulturne dediščine.

-

Pri načrtovanju širitve poselitvenih območij kakor tudi gradnji objektov izven poselitvenih območij naj se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

-

V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij (ekološko pomembna območja) se poselitev prostorsko strukturira tako, da se omogoči neovirane prehode živalim.

-

Sprememba rabe iz kmetijskih v stavbna zemljišča naj se izvede le v primerih, ko to ne bo imelo bistvenega vpliva na ugodno stanje ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se ohranjajo prednostno glede na druge habitatne tipe, prisotne na celotnem območju Republike Slovenije.

-

Gradnja objektov naj se ne načrtuje ob vodotokih, na poplavnih območjih ali erozijsko nestabilnih tleh, tako da se zagotovi prostor za sanacijo morebitnih degradiranih površin (povodni, plazovi ipd.) ter čim bolj naravna ponovna vzpostavitev (vodnih, obvodnih, gozdnih ipd.) habitatnih tipov.

-

Gradnja novih objektov naj se načrtuje tako, da se ne povzroča fragmentacije naravnih območij ter da se ohranja mejice, grmišča, posamezna in skupine dreves.

17. člen

(usmeritve za razvoj dejavnosti)

(1)

Razvoj dejavnosti v lokalnem središču Moravske Toplice je usmerjen v dopolnitev turističnih kapacitet, tako zdraviliških kot nastanitvenih. Dodatno pa tudi v ureditev površin za šport in rekreacijo. Poleg že urejenega igrišča za golf v neposredni bližini zdravilišča, je načrtovana ureditev večjih športnih površin in objektov, kjer bodo možni treningi in tekmovanja. Zaloge geotermalne vode nudijo možnosti nadaljnje uporabe tudi v kmetijstvu zato se spodbuja tudi kmetijska proizvodnja pod rastlinjaki.

(2)

Glede na to, da je osnovni cilj prostorskega razvoja občine zagotoviti površine, na katerih bi se razvile dejavnosti, ki bodo zagotavljale nova delovna mesta, in ker v lokalnem središču zaradi usmeritev v turizem ni možnosti za razvoj gospodarskih dejavnosti, je načrtovan razvoj gospodarskih in posebnih dejavnosti v naselju Bogojina. Ob izgradnji avtoceste je naselje Bogojina dobilo novo funkcijo, leži namreč na priključni cesti na avtocesto, ki povezuje občino s širšim območjem Slovenije.

(3)

Razvoj dejavnosti v ostalih naseljih je omejen na razvoj kmetijstva, dopolnilnih kmetijskih dejavnosti ter servisnih, obrtnih in manjših proizvodnih dejavnosti. Razvoj turizma na podeželju je zaradi zavarovanega KP Goričko ena od možnih razvojnih alternativ, usmerja se predvsem v razvoj nastanitvenih kapacitet kot počitniških objektov, ki so navezana na zdravilišče Moravske Toplice. Možnosti v kmetijstvu so zaradi raznolikosti območja neomejene. Tako se v nižinskem delu kmetijska proizvodnja intenzivira z ogrevanjem in namakanjem pod rastlinjaki, v gričevnatem delu so možnosti za razvoj vinogradništva, sadjarstva in živinoreje ter dopolnilnih kmetijskih dejavnosti kot podpora turizmu.

(4)

V vseh naseljih občine se omogoči razvoj turizma na deželi, tudi kot nova turistična nastanitvena območja.

18. člen

(usmeritve za urbanistično oblikovanje)

(1)

V vseh strnjenih obcestnih naseljih s še ohranjeno podolžno obliko naselja (Noršinci, Lukačevci, Mlajtinci, Ivanci, Tešanovci, Bogojina, Filovci, Sebeborci, Andrejci, Čikečka vas, Prosenjakovci, Pordašinci, Lončarovci, Ivanjševci, Središče, Berkovci) se ohranja značilno obcestno zazidavo z upoštevanjem zaporedne zazidave: ob cesti stanovanjski objekti, v notranjosti gospodarski objekti z upoštevanjem obcestne gradbene linije. Ohranja se rastoča domačija, zato se omogoči nadaljnja gradnja gospodarskih objektov in pritiklin v ozadju naselij. V ozadju se ohranjajo značilni zeleni robovi naselij, kjer je dopustna le gradnja gospodarskih kmetijskih objektov.

(2)

V strnjenih delih naselij v območjih razpršene poselitve se upošteva racionalna izraba površin z zagotovitvijo ustreznih javnih površin. Predvsem se zagotovi ustrezne širine dovoznih cest in ulic ter površine za javne zelenice ob objektih družbene infrastrukture (pretežno so to vaški domovi).

(3)

V lokalnem središču Moravske Toplice se v starem delu naselja ohranja značilnost kmečkega naselja, pri oblikovanju objektov pa se ohranja značilnosti prekmurske arhitekturne tipologije. V spodnjem delu naselja in v zdraviliških kompleksih ni posebnih strukturnih kvalitet, zato se oblikovanje podredi namenu, upošteva se omejitev pri višinskih gabaritih (do P+3) in oblikovanje večjih objektov v manjših, sestavljenih enotah.

6. Usmeritve za razvoj v krajini

19. člen

(usmeritve za razvoj v krajini)

(1)

Razvoj v krajini je usmerjen predvsem v razvoj turističnih in rekreacijskih območij ter razvoj kmetijstva. V teh panogah se izkoristi naravne danosti ob upoštevanju osnovne namenske rabe zemljišč in upoštevanju varstvenih režimov.

(2)

Usmeritve za razvoj kmetijstva:

-

Kmetijska dejavnost se pretežno izvaja kot poljedelstvo in živinoreja, v gričevnatem delu tudi vinogradništvo in sadjarstvo. Poljedelstvo se usmerja v intenzivno obdelavo z namakanjem in pridelavo pod rastlinjaki z ogrevanjem z geotermalno vodo. Namakanje v nižinskem delu občine je problematično, saj je to tudi območje pomembnejše podtalnice, ki je prvenstveno namenjena za pitno vodo. Zato je namakanje omejeno na pokrite površine pod rastlinjaki. V gričevnatem delu občine je načrtovano namakanje sadovnjakov ter ureditev akumulacij na potokih, iz katerih bi se zagotavljala namakalna voda.

-

Spodbuja se rabo zaraščajočih se kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske raznovrstnosti, še posebej na habitatnih tipih travišč, na EPO in območjih Natura 2000.

-

Na večjih kmetijskih površinah se ohranjajo ali ponovno vzpostavljajo omejki, živice, posamezna drevesa in skupine dreves, gozdni otoki in vodna telesa.

-

V območjih ohranjanja narave, kjer je zaradi agrarnih operacij zmanjšana ali ogrožena biotska raznovrstnost, je treba načrtovati omilitvene ali izravnalne ukrepe.

-

Melioracije na območjih ohranjanja narave se izvaja le na kmetijskih zemljiščih, kjer je mogoče zagotavljati ohranjanje lastnosti naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

-

Postavljanje obor in ograjevanje zemljišč za pašo živine v odprti krajini na območjih ohranjanja narave se izvaja na način, da je mogoč prehod prostoživečih vrst.

-

Spodbuja se naravi prijazne oblike kmetovanja (ekološko kmetovanje, integrirana pridelava) ter tako izvajanje kmetijskih dejavnosti, ki zagotavlja ohranjanje biotske raznovrstnosti.

-

Kmetijska pridelava v rastlinjakih naj se načrtuje izven območij, namenjenih ohranjanju biotske in krajinske pestrosti. Ohranjajo se naj ekstenzivni sadovnjaki.

-

Ohranja se gozdne otoke in vegetacijo ob vodotokih na območjih intenzivnejše kmetijske rabe. Na območjih kjer je bila ob vodotokih gozdna in grmovna vegetacija izkrčena naj se ponovno revitalizira v skladu z konkretnimi usmeritvami za varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti Zavoda RS za varstvo narave.

(3)

Usmeritve za razvoj turizma in rekreacije:

-

Turistična dejavnost izven naselij je usmerjena v ohranjanje in vzdrževanje krajinske podobe gričevnatega dela občine. Zagotavlja se tudi dodatne turistične pohodne in kolesarske poti ter rekreacijska območja. Ob tem se prednostno uporabijo obstoječe poti. Nova nastanitvena območja se prioritetno ureja v območjih, ki so že definirana kot počitniška območja ter na ostala atraktivna območja. V OPN se ohranja zemljišča v Bukovnici za načrtovan turistični kompleks, ohranja se turistična območja za vinotoče, kmečke turizme, apartmajska naselja, turistična območja ob gramoznicah ter druge atraktivne točke. Ohrani se tudi turistično območje v Rimski Čardi, kjer je prav tako že z izvedbenim prostorskim aktom definirano zdravilišče za psoriazo. V naselju Tešanovci se ob obstoječem apartmajskem naselju zagotovijo dodatne površine za njegovo razširitev. Ob gramoznici v Ivancih je načrtovano območje za ureditev turističnega območja s kampom, saj bo gramoznica po končanem izkoriščanju namenjena za turizem in rekreacijo.

-

Rekreacijska območja so omejena na travnata igrišča, ki so urejena v vseh naseljih oziroma na njihovem robu. Večja rekreacijska območja izven naselij, razen območij, ki so namenjena za turizem (npr. ob kompleksu Vivat), niso načrtovana. Opuščene gramoznice z vodno površino so ribniki z urejenimi brežinami za prostočasne dejavnosti.

-

Spodbuja se razvoj trajnostnih oblik rekreacije (pohodništvo, kolesarstvo) in dejavnosti, ki so usklajene z naravnimi danostmi ter ne zahtevajo gradnje večjih (infrastrukturnih) objektov.

-

Omrežje kolesarskih poti in pešpoti ter druge rekreacijske poti se na območjih ohranjanja narave načrtuje predvsem po že obstoječih poteh ter ob upoštevanju pogojev in varstvenih usmeritev za ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

-

V območjih z naravnimi kakovostmi se načrtuje prilagojene, nemnožične in neagresivne oblike turizma in rekreacije v naravnem okolju, pri čemer se turistično in rekreacijsko infrastrukturo praviloma zagotavlja v poselitvenih območjih. Načrtuje se prostočasne dejavnosti, ki ne zahtevajo posebne rekreacijske infrastrukture.

-

Razvoj turizma in rekreacije se usmerja v dvig kvalitete in ne obsega ponudbe, še posebej na obremenjenih območjih ali naravovarstveno občutljivejših območjih.

-

Naravne vrednote se vključujejo v turistično ponudbo z upoštevanjem omejevanja obiska v skladu s predpisi varstva narave (Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot).

-

Rekreacijske površine, ki zahtevajo velike površine, večje gradbene posege in predstavljajo večje onesnaževanje se načrtujejo izven območij, ki so občutljiva za onesnaženje (vodotoki, naravne vrednote …) in ob obstoječi poselitvi, izven naravno bolj ohranjenih in neposeljenih območij.

(4)

Usmeritve za razvoj gozdarstva:

-

Načrtovanje prostorskih ureditev na območjih gozdov (npr. gozdne prometnice, protipožarne preseke) mora zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na EPO in območjih Natura 2000.

-

Ohranja se sklenjenost gozdnih površin in stabilnost gozdnih ekosistemov s poudarkom na ohranjanju habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo (EPO in Natura 2000).

-

Ohranjajo se gozdne površine na območjih, ki so zaradi določenih značilnosti (strmina, lega, erozija) manj primerna za druge rabe, ali v primerih, ko bi posegi zahtevali prostorsko preobsežne ukrepe (npr. utrditve v betonu ipd.).

-

V območjih koridorjev ogroženih vrst in v območjih, ki omogočajo gensko povezanost njihovih populacij se ohranja gozdove (in druge oblike naravnih prvin) v čim bolj naravnem stanju.

-

Krčitve gozdov na nekdanjih kmetijskih zemljiščih za namene pridobivanja kmetijskih zemljišč na naravovarstvenih območjih se lahko izvedejo le v skladu s konkretnimi usmeritvami Zavoda RS za varstvo narave.

(5)

Usmeritve za razvoj voda:

-

Načrtovanje prostorskih ureditev in dejavnosti na območju voda in obvodnih zemljiščih naj zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

-

Obsega poplavnih območij ali odtočnih režimov naj se ne spreminja, kadar pa je to potrebno, se zagotovi ustrezno nadomestitev teh površin.

-

Načrtuje se ohranitev mlak, lokev, ki se namenjajo ohranjanju biotske raznovrstnosti in tradicionalni rabi (zalivanje, napajanje živali) ali drugim dejavnostim, s tem da se pri njihovi obnovi upoštevajo načela varstva narave (ohranjanje položnih brežin, naravne zarasti ipd.).

-

Urejanje vodotokov naj bo vsestransko pretehtano in naj upošteva naravno dinamiko porečja ter naj se izvaja s sonaravnimi ukrepi, ki zagotavljajo ohranjanje ali vzpostavitev (so)naravne rečne dinamike.

-

Na reguliranih vodotokih se omogoči izboljšanje njihovega hidromorfološkega stanja. V primerih regulacij in hidromelioracij, pri katerih so bile uničene površine za zadrževanje visokih voda naj se pretehta možnost sanacije reguliranih strug in ponovne vzpostavitve retenzijskih površin za zadrževanje visokih voda ob vodotoku.

-

Preprečuje naj se onesnaževanje voda z ustreznimi prostorskimi in tehničnimi rešitvami, onesnažena vodna telesa (vodotoke, jezera ipd.) oziroma njihove dele naj se ustrezno sanira.

-

Pri zajezitvah vodotokov in odvzemu voda naj se zagotavlja pogoje za ohranitev hidrološko-geomorfoloških lastnosti vodotokov, vodnih in obvodnih biotopov ter ekološko povezanost biotopa pred in za zajezitvijo.

-

Gradnja hidroenergetskih objektov naj se prednostno načrtuje na degradiranih delih vodotokov.

-

Gradnja hidroenergetskih objektov na vodotokih, ki imajo na podlagi predpisov s področja ohranjanja narave poseben status, se izvaja le v primeru upoštevanja pogojev, s katerimi se zagotavljanja ekološko sprejemljiv pretok ter varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti.

-

Ob vodotokih se ohranja obstoječa avtohtona vegetacija ter se izvajajo ukrepi za preprečevanje pojavljanja in razširjanja alohtonih (invazivnih) rastlinskih vrst.

-

Za namakanje kmetijskih površin naj se načrtuje izgradnja namakalnih sistemov.

-

Odvzem vode iz vodotokov za namakanje kmetijskih površin, ribogojstvo in delovanje obnovljenih ali prenovljenih starih objektov, ki so vezani na izkoriščanje energije tekoče vode mora zagotavljati pogoje za ohranitev vodnih in obvodnih habitatov ter ekološko povezanost habitatov pred in za zajezitvijo oziroma odvzemom vode.

-

Kopališka in druga infrastruktura naj se prednostno načrtuje na degradiranih območjih na način, ki omogoča izboljšanje stanja vodnih in obvodnih vrst habitatov.

-

Pri posegih, ki se navezujejo na posebno rabo voda, se mora pridobiti vodno pravico, na podlagi zakonodaje s področja upravljanja voda.

(6)

V bližini naselja Ivanci deluje večja gramoznica, za katero je bila načrtovana večja širitev, ki pa se v OPN več ne prikazuje. Zemljišče se zopet nameni za kmetijsko in delno za gozdno rabo. Del gozda se nameni tudi za turistično dejavnost.

(7)

Na območju KP Goričko se spodbuja oblike kmetovanja, s katerimi se ohranja ali obnovi značilna kulturna kmetijska krajina in ekstenzivna travišča. Na habitatnih tipih zaraščajočih se travišč se spodbuja rabo kmetijskih površin na način, ki zagotavlja ohranjanje naravnih vrednot in območja biotske pestrosti.

(8)

Na območjih, ki imajo po predpisih ohranjanja narave poseben status (zavarovana območja, EPO, naravne vrednote, območja Nature 2000) se načrtujejo in izvajajo komasacije in agromelioracije pod posebnimi pogoji iz tega odloka in naravovarstvene službe.

(9)

Z namenom ohranjanja biotske raznovrstnosti se zagotavlja in spodbuja ohranjanje mozaične krajine in s tem povezane krajinske pestrosti.

(10)

Ohranja se prepoznavnost značilnih reliefnih oblik, predvsem tistih, ki dajejo prostoru identiteto.

(11)

Usmeritve za razvoj mineralnih surovin:

-

Raba mineralnih surovin se načrtuje racionalno z uporabo že obstoječih območij izrabe mineralnih surovin in njihove širitve. Nove objekte se načrtuje le izjemoma in izven naravovarstveno občutljivih območij.

-

Izvajanje dejavnosti rabe mineralnih surovin se načrtuje tako, da se zagotavlja varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti.

-

Obstoječe kope v sicer naravno ohranjenih območjih in na območjih z naravovarstvenim statusom, se prednostno sanira s povrnitvijo v naravno stanje.

(12)

Deponije zemljine in viškov izkopnega materiala, ki nastanejo pri gradnji, naj se praviloma načrtuje izven območij z naravovarstvenim statusom, izven območij ogroženih habitatnih tipov in habitatov ogroženih vrst, izven poplavnih in ostalih ogroženih območij ter izven območij vodnih in priobalnih zemljišč. Na območjih z naravovarstvenim statusom se območja deponiranja načrtuje tako, da zasipavanje ne bo ogrozilo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Na enak način naj se izvajajo tudi izboljšave oziroma melioracije kmetijskih zemljišč (nasipavanje z zemljino).

(13)

Sanacija degradiranih površin naj se izvede z vzpostavitvijo avtohtone gozdne vegetacije ali kmetijske rabe.

(14)

V vseh površinah v odprti krajini je dopustno načrtovanje prostorskih ureditev in posegov v prostor zunaj območij naselij, ki neposredno služijo kmetijski, gozdarski ali turistični dejavnosti, ki so namenjeni opravljanju lokalnih gospodarskih javnih služb (gospodarska javna infrastruktura), ki so namenjeni splošni rabi (lokalno grajeno javno dobro), ki so namenjeni izvajanju ukrepov na področju varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine ter ohranjanju prepoznavnih značilnosti krajine, ki so namenjeni športu in rekreaciji, za rabo naravnih dobrin in sanacijo opuščenih območij izkoriščanja ter za namene obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar so te prostorske ureditve v pristojnosti občine. Naštete ureditve in posegi na najboljših kmetijskih zemljiščih pod pogojem, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.

20. člen

(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, območja zaščite in reševanja ter območja za obrambo)

(1)

Kot območja, kjer je potrebno zagotavljati varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami so opredeljena območja, ki so kakorkoli ogrožena z vidika naravnih in antropogenih procesov. To so poplavna, erozijska, plazljiva in požarna območja.

(2)

Poplavna območja na območju občine so ob vodotokih Lipnica, Martjanskem potoku s pritoki ter Kobiljskem potoku.

(3)

Posamezni deli občine so evidentirani kot erozijsko območje, kjer se upošteva varstvene ukrepe oziroma se v teh območjih ne načrtuje ureditev, ki lahko povzročijo ali pospešijo erozijo in plazenje. Pri poseganju na erozijska območja je potrebno predhodno zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe oziroma upoštevati predpise.

(4)

Na poplavnih območjih, območjih z visoko podtalnico, na območjih plazov, erozij in usadov je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanje razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine. Na teh območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture oziroma dejavnosti ali prostorskih ureditev, ki lahko s svojim delovanjem povzročijo naravne nesreče. Glede na stopnje potresne ogroženosti morajo biti objekti protipotresno projektirani in grajeni. Potrebno je opredeliti potresno intenziteto in projektni pospešek tal. Pri planiranju se upošteva tudi požarno ogroženost.

(5)

V občini ni posebnih požarno ogroženih območij. V vseh naseljih delujejo gasilska društva z običajno opremo za interventno gašenje lokalnih požarov. Upoštevajo se ukrepi varstva pred požarom, ki jih določa Zakon o varstvu pred požarom. Zagotovljeni morajo biti pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja, določeni odmiki med objekti ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila in zagotovljeni tudi viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Upoštevajo se tudi požarna tveganja.

(6)

V vododeficitarnih območjih se prioritetno zagotavlja urejeno oskrbo s pitno vodo prebivalcem. Dejavnosti, ki bi pomenile izjemo povečanja potreb po vodi, se praviloma ne načrtuje v vododeficitarnih območjih. Okrepiti se mora sposobnost oskrbe s pitno vodo v izrednih razmerah. Za vodo za gašenje se uporabi manj kakovostne vodne vire.

(7)

Občina ima v načrtu zaščite in reševanja definirano območje za ruševine, in sicer na območju namenjeno za posebne dejavnosti v Bogojini. Posebnih območij za množične pokope občina ne definira, saj so v vseh naseljih vaška pokopališča, ki zagotavljajo dovolj prostora v primeru potrebe po množičnih pokopih. Tudi območij za pokop kadavrov v občini ni, v primeru večjega pomora živali je določeno zbirno mesto na območjih čistilnih naprav, od koder se jih odvaža na farmo Nemščak (oddaljenost ca. 10 km). Prostori za zbiranje ljudi in namestitev v primeru nesreče so v osnovnih šolah v Bogojini, Fokovcih in Prosenjakovcih ter v vaško-gasilskih domovih po posameznih naseljih, uporabijo se lahko tudi zdraviliški kompleksi v Moravskih Toplicah in ostali turistični nastanitveni objekti. Možne lokacije za postavitev zasilnih bivališč so vsa športna igrišča v posameznih naseljih.

(8)

Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti.

7. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč

21. člen

(usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč)

(1)

Osnova za določitev namenske rabe je sedanja pretežna raba zemljišč (namenska in dejanska raba zemljišč) in nove spremembe namenske rabe, ki sledijo težnjam in ciljem prostorskega razvoja občine. Stavbna zemljišča so vsa zemljišča v poselitvenih območjih, to je v strnjenih naseljih, zaselkih in posamičnih gradnjah ter zelene površine izven naselij (pokopališča, rekreacijske površine …), prometne površine, turistične in rekreacijske površine ipd. za katere je v izvedbenem delu OPN določena podrobnejša namenska raba prostora glede na pretežnost rabe. Posamične objekte, ki se jih opredeli kot razpršeno gradnjo, se v OPN prikaže kot stavbišče (fundus) brez pripadajočega stavbnega zemljišča.

(2)

Kmetijska zemljišča so vsa zemljišča, ki so že v prostorskih sestavinah planov opredeljena za kmetijsko rabo, razen zemljišč, ki so že v prvi fazi namenjena za gradnjo ali druge ureditve in so v OPN opredeljena kot stavbna zemljišča. Na območju načrtovanih vodnih akumulacij se površine opredelijo kot vodna zemljišča. Suhi zadrževalniki se ohranijo kot kmetijska zemljišča, kjer bo z EUP opredeljeno območje potencialnega suhega zadrževalnika vode.

(3)

Gozdna zemljišča so zemljišča, porasla z drevjem in grmičevjem in so bila v prostorskih sestavinah planov opredeljena za gozdno rabo in so v pretežni meri povzeta v OPN ter usklajena z dejansko rabo prostora.

(4)

Kot vodna zemljišča so na območju občine opredeljene večje vodne površine (npr. potoki, Ledava, Martjanski potok, Kobiljski potok, potok Lipnica, posamični ribniki, opuščene gramoznice ter predvidene akumulacije). Vodna zemljišča so površine pod vodo in pripadajoča zemljišča, ki so v katastrskih načrtih del vodne površine. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali občasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda. Priobalna zemljišča pri vodah 1. reda so od meje vodnega zemljišča, znotraj naselij oddaljena 15 m, izven naselij pa 40 m ter pri vodah 1. reda, ki je kot takšno opredeljeno zaradi prečkanja državne meje, je priobalno zemljišče 5 m od meje vodnega zemljišča. Pri vodah 2. reda znaša zunanja meja priobalnega zemljišča 5 m od meje vodnega zemljišča.

(5)

Območja drugih zemljišč so v občini območja mineralnih surovin. Na območju občine je pridobivalni prostor (gramoznica Ivanci), za katerega je bila podeljena rudarska pravica za gospodarsko izkoriščanje proda in peska in se v OPN prikaže kot površina nadzemnega pridobivalnega prostora. Gramoznica bo po opustitvi izkoriščanja kot vodna površina, namenjena za rekreacijske in turistične namene.

(6)

Podrobnejša namenska raba prostora se določi na podlagi sedanje pretežne rabe in na podlagi načrtovane razmestitve dejavnosti. Vsa naselja, razen občinskega središča, so podeželska naselja, pretežno namenjena površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju, zato se jih s podrobnejšo namensko rabo prostora opredeli kot podeželska naselja s stanovanjsko in kmetijsko funkcijo. V njih bo možno še naprej razvijati kmetijsko in dopolnilno kmetijsko dejavnost. Posamezni zaselki in posamezna stavbna zemljišča z domačijami, vinogradniškimi objekti ipd. se v gričevnatem delu opredelijo kot območja razpršene poselitve. Območja za centralne dejavnosti so v naseljih posamični objekti, kot so vaško-gasilski domovi, trgovine, sakralni objekti ipd.

8. Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev

22. člen

(usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev)

(1)

Prostorski izvedbeni pogoji določajo dopustne posege in pogoje za njihovo izvedbo po posameznih enotah urejanja prostora glede na osnovno ali podrobnejšo namensko rabo prostora ter glede na značilnosti prostora in se prikažejo v izvedenem delu OPN. Z prostorskimi izvedenimi pogoji se določi merila in pogoje za gradnjo objektov ter drugih posegov v prostor glede vrste dopustnih dejavnosti, vrste dopustnih gradenj in drugih del ter vrste dopustnih objektov glede namen, njihovo lego, velikost in oblikovanje, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, varstvene pogoje itd.

(2)

V vseh naselij se ohranja značilna morfologija obcestnih naselij, to je obcestna pozidava z značilnim zaporedjem gradnje stanovanjskih objektov ob cesti, v notranjosti parcele gospodarski objekti. V vseh naseljih se ohranja tudi zeleni rob naselja in ostale zelene površine.

(3)

Pri gradnji individualnih stanovanjskih objektov v vseh naseljih in delih naselij z ohranjenimi avtohtonimi značilnostmi, se pri oblikovanju objektov upošteva značilnosti arhitekturne tipologije območja, predvsem pri oblikovanju in obdelavi streh in fasad. Pri parcelaciji zemljišč v naseljih se upošteva značilno obstoječo parcelacijo in tipologijo zazidave ter lastniško strukturo zemljišč. Pri določanju pogojev za posege v prostor se upoštevajo objekti in območja kulturne dediščine in naravovarstvena območja ter ostale omejitve in režimi v prostoru.

9. Usmeritve za prostorski razvoj naselja Moravske Toplice

23. člen

(območje urbanističnega načrta)

(1)

Urbanistični načrt je podlaga za celovito načrtovanje urbanih središč. Izdela se za mesta in naselja mestnega značaja. V občini ni mest, občinsko središče, ki je opredeljeno, kot lokalno središče z urbanim značajem je naselje Moravske Toplice, zato se zanj izdela urbanistični načrt. Območje urbanističnega načrta za naselje Moravske Toplice zajema območja stavbnih zemljišč, ki v sedanjih planskih aktih opredeljujejo območje naselja ter območja načrtovanih širitev za dodatne centralne, zdraviliške, turistične in športno-rekreacijske površine.

(2)

Na območju urbanističnega načrta se v zasnovi prostorskega razvoja preveri obstoječa stavbna zemljišča in določi nova razporeditev površin. Določi se površine za širitev ter vzpostavi centralni del naselja.

(3)

V naselju se za dolgoročni razvoj turistične dejavnosti zagotovi dodatna zemljišča za nastanitvene, športne, rekreacijske dejavnosti. Osnovna potreba v naselju je omogočiti umestitev takih dejavnosti, ki bodo dopolnjevale obstoječi turizem in zagotovila kar največ novih delovnih mest.

(4)

Naselje nima izrazitega centralnega dela, zato so v konceptu razvoja naselja načrtovane dodatne površine tudi za te dejavnosti, in sicer vzdolž regionalne ceste, ki omogoča dobro dostopnost do vseh funkcij. Naselje tudi nima osrednje rekreacijske cone, ki bi bila namenjena prebivalcem. Razen igrišča v zdraviliškem kompleksu je v naselju le manjša travnata površina, zato se znotraj naselja Moravske Toplice, upošteva težnja po ureditvi tovrstnih površin, ki bodo namenjena prebivalcem.

(5)

Na področju gospodarske javne infrastrukture je treba rekonstruirati krajevne ulice z napravo pločnikov in kolesarskih stez za zagotovitev večje varnosti pešcev in kolesarjev. Naselje se opremi z javno razsvetljavo na javnih mestih, zagotovi se dodatne parkirne površine ob javnih objektih. Zaradi povečanja utrjenih površin, ki jih je treba odvodnjavati, se v naselju vključuje rešitve glede ureditve meteorno kanalizacije.

(6)

V naselju Moravske Toplice se v pretežni meri še ohranja značilna obcestna morfologija. V celotnem zgornjem delu naselja se v stanovanjskih območjih ohranja pravokotna parcelacija, obcestna pozidava, objekti v starejšem delu se oblikujejo po vzoru domačij, ohranja in vzpostavlja se zeleni rob naselja ipd.

III. IZVEDBENI DEL OPN

1. Enote in podenote urejanja prostora

24. člen

(enote in podenote urejanja prostora)

(1)

Enote in podenote urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP in pEUP) so določene na podlagi naravnih in ustvarjenih značilnosti prostora in pretežne namenske rabe. EUP in pEUP so posamezna območja v občinskem središču Moravske Toplice, v ostalih strnjenih naseljih, samostojnih zaselkih, strnjenih obcestnih vinogradniških naseljih ter ostala območja stavbnih zemljišč (družbeni objekti, pokopališča, rekreacijska območja, posebne površine). Posebne EUP so območja krajine, deljene po režimih. V vsaki EUP in pEUP je določena osnovna namenska raba (v nadaljevanju: ONR) oziroma podrobnejša namenska raba prostora (v nadaljevanju: PNRP) ter podrobnejši prostorski izvedbeni pogoji (v nadaljevanju: PIP).

(2)

Pregled enot in podenot v občini je razviden iz Priloga 1: Pregled enot in podenot urejanja prostora v OPN Občine Moravske Toplice.

2. Območja namenske rabe prostora

25. člen

(območja namenska raba prostora)

(1)

Namenska raba prostora se deli na:

-

območja stavbnih zemljišč,

-

območja kmetijskih zemljišč,

-

območja gozdnih zemljišč,

-

območja vodnih zemljišč,

-

območja drugih zemljišč.

(2)

Za celotno območje občine je za posamezno EUP in pEUP glede na pretežno rabo določena osnovna oziroma podrobnejša namenska raba prostora v skladu s Prilogo 1 Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07).

(3)

Namembnost posameznih območij osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora je opisana v navedem Pravilniku iz drugega odstavka tega člena ter razvidna iz legende izvedbenega dela OPN.

3. PIP za načrtovanje prostorskih ureditev in graditev objektov

3.1. PIP na stavbnih zemljiščih

26. člen

(PIP za posege na stavbnih zemljiščih)

PIP za načrtovanje posegov v prostor na stavbnih zemljiščih v lokalnem središču Moravske Toplice, nižinskih in ostalih strnjenih naseljih, zaselkih in na stavbnih zemljiščih v razpršeni poselitvi določajo:

-

namembnost in vrsto objektov,

-

tipologijo in oblikovanje območij,

-

lego objektov,

-

velikost in zmogljivost objektov,

-

oblikovanje objektov,

-

parcelacijo stavbnih zemljišč,

-

ureditev zelenih in drugih javnih površin,

-

priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

-

celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb,

-

varovanje zdravja ljudi,

-

druge pogoje.

27. člen

(PIP za načrtovanje posegov v prostor)

(1)

V vseh EUP in pEUP na območjih stavbnih zemljišč, in ostalih zemljiščih, na katerih Odlok dovoljuje posege razen, če za posamezno EUP in pEUP ni določeno drugače, so dopustni naslednji posegi:

-

izvedba gradbenih in drugih del, ki obsega gradnjo novega objekta, dozidavo, nadzidavo, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta ali njegovega dela,

-

sprememba namembnosti objekta,

-

pridobitev gradbenega dovoljenja za obstoječi objekt,

-

vzdrževanje objektov in naprav,

-

dela v zvezi s pripravo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju za vse našteto v tem odstavku: posegi).

(2)

Posegi se nanašajo na vse vrste objektov glede zahtevnost gradnje: zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Pri gradnji in določanju velikosti in oblik pomožnih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, se upošteva veljavne predpise, ki določajo pogoje za gradnjo teh objektov in splošne pogoje glede nezahtevnih in enostavnih objektov iz tega odloka. Pri oblikovanju stavb se upošteva arhitekturna tipologija oziroma tradicionalna arhitektura na območju občine.

(3)

V EUP in pEUP so na posameznih površinah PNRP dopustni posegi iz (2) odstavka tega člena za nezahtevne in enostavne objekte po predpisih o vrsti objektov glede na zahtevnost in določilih, ki so za posamezno PNRP določena v Prilogi 2 (Preglednica z nezahtevnimi, enostavnimi in začasnimi objekti, ki so dopustni za posamezna območja podrobnejše namenske rabe), če ni v posameznih členih tega odloka določeno drugače.

(4)

Kot sestavni del izvedbenega dela OPN se štejejo tudi Prikazi območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture, kjer so prikazi obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: GJI) in se na prikazanem koridorju, pod oznako iz Priloge 2, Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območji za razvoj in širitev naselij lahko izvajajo posegi iz prvega odstavka tega člena predvidene ali obstoječe infrastrukture pod pogoji, ki so za posamezni infrastrukturni objekt navedeni v odloku.

(5)

Kot prometne površine se smatrajo tudi vse površine, ki v grafičnih prikazih OPN niso opredeljene s PNRP prometne infrastrukture, temveč so del ONR zemljišč ali del druge PNRP ter so razvidne iz grafičnih prikazov stanja prostora (v Prikazih GJI) ali iz grafičnih prikazov izvedbenega dela OPN (v Prikazu območij EUP in GJI (obstoječe ali predvidene)), ali so kategorizirane občinske ceste ali evidentirane v zemljiško katastrskem prikazu ali razvidne iz digitalne topografske karte ali evidentirane v prostoru (so po dejanski rabi pozidana in sorodna zemljišča – prometne površine, poti).

(6)

Vris prometnih površin z oznako PNRP PC je bil risan na zemljiško parcelo ali dejansko stanje v prostoru. Podatek o zemljiških parcelah je lahko pozicijsko nenatančen in se v določenih primerih razlikuje od dejanskega stanja v naravi ali od osi kategorizirane ceste in drugih javnih evidenc. V teh primerih se lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva dejansko stanje v naravi ali v primeru izrisa na dejansko stanje se lahko pri uporabi grafičnih prikazov upošteva zemljiški kataster ali druge evidence (kategorizacija cest ipd.).

(7)

Pri določanju posegov za vrsto objektov za posamezno EUP in pEUP je podlaga podrobne opredelitve objektov predpis o klasifikacije vrst objektov. Obstoječi objekti so tisti objekti, ki so bili zgrajeni do sprejetja OPN.

(8)

Poleg PIP za posamezno EUP in pEUP ali PNRP se pri posegih v prostor upoštevajo tudi splošni in skupni PIP, če v posameznih členih tega odloka ni določeno drugače.

(9)

OPN je podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.

(10)

Na vseh zemljiščih se lahko uveljavlja javni interes.

28. člen

(strokovne rešitve prostorskih ureditev in urbanistični, arhitekturni ali krajinski natečaji)

(1)

Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN ali druge prostorske ureditve iz OPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev ali z javnim natečajem. Variantne rešitve izdela več različnih načrtovalcev (najmanj tri). Izdelane morajo biti tako, da jih je mogoče med seboj primerjati.

(2)

Kadar se strokovna rešitev prostorske ureditve pridobi z izdelavo variantnih rešitev, se za njihovo pripravo, vrednotenja in primerjave uporabljajo predpisi, ki urejajo vsebino, obliko in način priprave variantnih rešitev prostorskih ureditev.

(3)

Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se pridobijo z javnim natečajem, kadar gre za načrtovanje prostorske ureditve ob javnih površinah, prostorske ureditve z javnim programom, za kompleksne prostorske ureditve, za prostorske ureditve v vplivnem območju prostorskih dominant ali za prostorske ureditve, ki so same prostorske dominante.

(4)

Kadar načrtovane ureditve zajemajo zavarovana območja ali objekte kulturne dediščine, se mora pred izvedbo javnega natečaja pridobiti natečajne podloge pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKDS).

4. PIP za posamezne EUP, pEUP in posamezne PNRP

29. člen

(PIP po EUP)

(1)

PIP so podani ločeno za območja EUP in pEUP na stavbnih zemljiščih in ločeno za območja EUP v območju krajine. PIP na stavbnih zemljiščih združujemo po PNRP za EUP in pEUP v:

-

lokalnem središču Moravske Toplice za urbani centralni del naselja, za stanovanjska območja, za kmečki del naselja in za zelene površine,

-

strnjenih naseljih in zaselkih za centralna območja (šole), gospodarske cone, območja stanovanj, kmečka naselja, kmetijska območja in ostale površine,

-

razpršeni poselitvi za stanovanjska območja, kmečka naselja, vinogradniška in mešana naselja in zaselke,

-

izven naselij za turistične in ostale površine.

(2)

PIP za EUP v odprtem prostoru (krajini) so podani za območja posamezne PNRP za:

-

kmetijska, gozdna in vodna zemljišča,

-

območja nadzemnega pridobivanja,

-

posamezna turistična in rekreacijska območja,

-

zemljišča za namene akumuliranja vode,

-

EUP znotraj območij varstva narave,

-

EUP za trajno varovanje habitatov in ostale površine.

(3)

Ločeno so podani PIP za območja EUP in pEUP, ki se urejajo z obstoječimi državnimi načrti, OPPN-ji in za območja, za katere je predvidena izdelava OPPN.

4.1. PIP na območju stavbnih zemljišč

30. člen

(centralni del v Moravskih Toplicah – CD, CU)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V EUP MT 2 in MT 15, na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in CU, ki so namenjena oskrbnim, storitvenim, upravnim, socialnim, zdravstvenim, vzgojnim, izobraževalnim, kulturnim, verskim in podobnim dejavnostim, na območju z oznako PNRP CU pa tudi bivanju, so dopustni posegi, za objekte:

-

stanovanjske stavbe s pomožnimi stavbami in pomožnimi objekti – razen na območju MT 15:

-

eno (samostojne hiše, vile in podobne enostanovanjske stavbe), dvo- in večstanovanjske stavbe,

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti – razen na območju MT 15:

-

župnišče s spremljajočimi objekti v EUP MT 2,

-

dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

gostinske stavbe,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

stavbe za promet in izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali so javnega namena,

-

druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijskih,

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

– energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektovs pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2. Na parcelah s stanovanjskimi objekti se lahko gradijo tudi objekti iz Priloge 2, ki so navedeni v stolpcu z oznako PNRP SS.

(2)

Na območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Na območju sakralnih in družbenih objektov izrazite gradbene linije ni, zato se novi objekti umeščajo tako, da se prilagodijo funkciji ob upoštevanju vseh predpisanih odmikov ter faktorja zazidanosti.

(2)

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m lahko manj, če s tem soglaša sosed, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Objekti centralnih dejavnosti se lahko tudi stikajo s soglasjem lastnika sosednjega objekta. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(3)

K cerkveni stavbi prizidava in postavitev objektov ali naprav ni dovoljena, spominska obeležja in objekte za oglaševanje, namenjeno dejavnosti na območju, se lahko namesti le na stranske fasade spremljajočih objektov, odstopanja so možna na zahtevo ali v soglasju ZVKDS. Na območju parkovne površine se poleg zasaditve lahko ureja in postavlja tudi urbana oprema, ki mora biti oblikovno kvalitetna in enotna v naselju, v EUP ali pEUP ter v soglasju z ZVKDS. Pri izbiri drevnine se izbira avtohtone vrste.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost stavb na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost stavb na posamezni parceli ne sme presegati velikosti, ki jo določa faktor zazidanosti gradbene parcele, ki znaša 0,6.

(2)

Višina stavb je največ tri etaže (do K+P+2 ali K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina stanovanjskih stavb v EUP MT 2 je lahko do dve etaži nad terenom oziroma do K+P+1 ali K+P+M. Sakralni in drugi javni objekti (kulturna/ večnamenska ali športna dvorana, gasilski stolp ali drugi javni objekti) se višinsko prilagodijo namenu. Objekti so lahko podkleteni pri čemer se upošteva višina talne vode in evidentirana poplavna območja.

(3)

Posamezna parcela je lahko ograjena, območje sakralnega oziroma zavarovanega objekta v skladu z ZVKDS. Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda.

č)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tloris stavb je podolgovate ali lomljene oblike z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma se prilagaja vzorcu obstoječe pozidave. Strehe na objektih so dvokapne s poljubnim naklonom, opečne, rjave ali sive barve kritine. Sakralni objekti se oblikovno prilagodijo namenu in v skladu s kulturnovarstvenimi pogoji in soglasjem. Strehe na javnih in trgovskih objektih so lahko ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom. Strehe se lahko tudi kombinirajo (del objekta z dvokapno streho, del z ravno ali enokapno). Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je možna namestitev energetskih objektov (sončnih sprejemnikov ipd.), ki ne smejo presegati slemena streh in so namenjene lastni oskrbi. S vključitvijo ravnih in enokapnih streh ter sončnih sprejemnikov mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje zaradi vizualnega vpliva na stavbno dediščino – Evangeličansko cerkev. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(2)

Na strehah objektov z mansardo se lahko uredijo frčade, pultna okna in strešna okna. Strešna okna se lahko namestijo na vseh strehah.

(3)

Pri rekonstrukciji in vzdrževanju cerkvene stavbe se varuje tlorisna in višinska zasnova stavbne dediščine, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine (členitev, strešine, kritina, stavbno pohištvo, barva, detajli), funkcionalna zasnova, komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta. Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov se upošteva oblikovne značilnosti in materiale na obstoječih objektih. Za vsak poseg v objekt ali okolico (vplivno območje) se pridobi soglasje pristojne ZVKDS.

(4)

Objekti na območju EUP morajo biti enotno in kakovostno oblikovani. V celotnem naselju morajo biti kioski in stojnice enake izvedbe in enake barve ter skladni z ostalo urbano opremo. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(5)

Kandelabri, oglasne table na njih ter izveski na objektih, naj bodo po celotnem naselju oblikovno skladni. Tipski kontejnerji (razen kakovostno oblikovani) ali plastični kioski so prepovedani. Materiali naj bodo prednostno avtohtoni.

(6)

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta, lahko se tudi ogradi. Del stavbne parcele mora biti ozelenjen. Pri ureditvi območja MT 15 se izdela načrt krajinske arhitekture.

(7)

Ograje ne smejo biti bele plastične ter okrasne betonske. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcel je lahko visoka 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(8)

Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu.

(9)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

d)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.

(2)

Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI.

(3)

Posamezna gradbena parcela mora imeti zagotovljeno predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e)

Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1)

Območje EUP se priključi na krajevno omrežje GJI.

(2)

Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

EUP MT 2 je vplivno območje EŠD 10052 – Evangeličanske cerkve. V EUP se ohranja prostorska identiteta, pričevalnost in dominantnost dediščine. Prepovedane so ureditve in posegi, ki bi utegnili imeti negativne posledice na lastnosti, pomen in materialno substanco kulturnega spomenika. Posamezne objekte stavbne dediščine v EUP MT 2 se varuje tako, da se ohranja tlorisna in višinska zasnova objekta, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanost zunanjščine, funkcionalna zasnova notranjega in pripadajočega zunanjega prostora ter komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico. Varuje se tudi širša okolica objekta.

(2)

V EUP MT 2 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.

(3)

EUP MT 2 (Pp) in MT 15 (Pm, Pp) sta delno ali v celoti v poplavnem območju. V EUP MT 2 in MT 15 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka. Za EUP MT 2 se glede na vrsto objekta in vrsto predvidene dejavnosti v objektu pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri ustreznost umestitve teh objektov v prostor. Za EUP MT 15 so izven območij poplav dovoljeni posegi iz prvega odstavka a) točke tega člena.

(4)

Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 15 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(5)

Poleg navedenih pogojev veljajo še ostali splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)

Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

31. člen

(stanovanjska območja – SS)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V EUP in pEUP z oznakami MT 3, MT 3/1, MT 11, MT 11/1, BG 1/2, MA 8/2, MA 8/4, MA 8/6 in MA 8/7 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine stanovanjskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, z oznako PNRP SS, dopustni posegi za objekte:

-

stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

eno (samostojne hiše, vile in podobne enostanovanjske stavbe), dvo- ali večstanovanjske stavbe,

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:

-

dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

gostinske stavbe (bife, kavarna, slaščičarna, okrepčevalnica, nastanitvene stavbe), ki ne presegajo predpisane stopnje ravni hrupa predpisane za to območje. Obstoječe gostinske stavbe se lahko rekonstruirajo in vzdržujejo,

-

trgovske in storitvene dejavnosti, lekarne in zdraviliške stavbe, stavbe za rehabilitacijo, veterinarske ambulante in podobno, ob ali v stanovanjskem objektu vključno z obrtnimi dejavnostmi, ki ne presegajo prepisane stopnje hrupa predpisane za to območje, poslovne in upravne stavbe,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja ali so javnega namena,

-

druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen vojaških objektov in odlagališč odpadkov),

-

energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo:

-

objekti iz Priloge 2.

(2)

Na območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(3)

Na območju EUP MT 11, ki je namenjena urejanju okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP, ki veljajo za navedeno namensko rabo v tem odloku v 54. členu. Na območju so dopustni posegi za ureditev avtobusne postaje.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stavbe se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov.

(2)

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m oziroma manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi objekta na parcelo je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcel, ki so pravokotne na cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev v prostoru (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje ipd.) ni možno umestiti drugače.

(3)

Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost obstoječih stavb se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti, ki je 0,4.

(2)

Višina stanovanjskih in nestanovanjskih stavb je do dve stanovanjski etaži nad terenom (največ K+P+1 ali največ K+P+M). Na območju EUP MT 3 in MT 3/1 so lahko objekti višine do K+P+1+terasno stanovanje.

(3)

V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

(4)

Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

č)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stavb je podolgovate ali lomljene oblike. Daljša stranica stavbe je vzporedna s cesto oziroma se posnema obstoječi vzorec pozidave. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(2)

Strehe na objektih so dvokapnice v naklonu od 25 do 45 stopinj, z opečno, rjavo ali sivo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Strehe se lahko tudi kombinirajo (del objekta z dvokapno streho, del z ravno ali enokapno), pod pogojem, da delež dvokapne strehe prevladuje. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele), ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Strehe v EUP MT 11/1 ter na javnih, poslovnih in trgovskih objektih so lahko tudi ravne, enokapne ali dvokapne z manjšim naklonom. Štirikapne, ravne in enokapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli (zapolnitev vrzeli je možna, če sta vsaj dva objekta z enim tipom strehe) ter štirikapne strehe, če so za območje/naselje značilne. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe je možna namestitev sončni sprejemnikov. Za vključitev ravnih in enokapnih streh in sončnih sprejemnikov v MT 3 in MT 11 mora investitor pridobiti kulturnovarstveno soglasje, zaradi vizualnega vpliva na stavbno dediščino – Evangeličansko cerkev.

(3)

Na strehah objektov z mansardo se lahko uredijo frčade, pultna okna. Strešna okna se lahko namestijo na vseh strehah.

(4)

Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu.

(5)

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele se ozeleni. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč.

(6)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele do 1,60 m. Ograja ne smejo biti bele plastične ter okrasne betonske. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa na javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(7)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

(8)

Urbana oprema mora biti oblikovno enotna ter skladna v celotnem naselju, uporabi se enake materiale, ki so pretežno avtohtoni.

d)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m.

(2)

Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

(3)

Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e)

Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1)

EUP in pEUP se priključijo na krajevno omrežje GJI.

(2)

Za vse EUP in pEUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

V EUP MT 3 se upošteva pogoje za varstvo kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka.

(2)

EUP in pEUP MT 3 (Pm, Ps, Pp), MT 11 (Pm, Ps, Pp), MA 8/4 (Pm, Ps, Pp) in MA 8/6 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (akumulacija Sebeborci) je potrebno upoštevati v EUP MA 8/4 določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja v EUP MA 8/4 je na območju dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. V EUP MT 3 in MT 11 se pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti upošteva Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Za možnost poseganja na EUP MT 11 se mora izvesti protipoplavni ukrep in sicer izgradnja visokovodnega nasipa višine 1,0 m ob Lipnici. Pri načrtovanju ureditev na območju EUP MT 3 in MT 11 se upošteva Prilogo 1 in Prilogo 2 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. EUP sta deloma v območju poplav in se glede na vrsto objekta in vrsto predvidene dejavnosti v objektu pred izdajo gradbenega dovoljenja preveri ustreznost umestitve teh objektov v prostor. Pri posegih na ta zemljišča se upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(3)

Na delu pEUP BG 1/2, ki se nahaja na erozijskem območju veljajo pogoji iz 82. člena odloka.

(4)

Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP MT 11 in pEUP MT 11/1 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(5)

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8 poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)

Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

32. člen

(strnjena naselja v nižinskem delu – SK)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V EUP z oznakami BG 1, FI 5, IC 3, LU 7, MA 8, ML 3, MT 12, NO 2 in TE 2 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinami kmetij z ali brez dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte:

-

stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki) s pomožnimi objekti,

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:

-

dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev ali apartmajskih naselij (samostojni apartmaji le v EUP MT 12),

-

poslovne in upravne stavbe,

– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči, hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

druge nestanovanjske stavbe, v MT 12 dopustno le vzdrževanje, rekonstrukcija, odstranitev obstoječih kmetijskih objektov (kot novogradnja možni le rastlinjaki s spremljajočimi objekti ter nezahtevni in enostavni objekti), širitev kmetij ni dopustna. Samostojne vinske kleti ali zidanice niso dopustne.

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti,

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2)

V EUP BG 1, BG 11, FI 5, IC 3, MA 8, ML 3, MT 12, TE 2 in TE 5, so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in z oznako PNRP CU, ki so namenjena za družbene, socialne, vzgojne, verske, kulturne in izobraževalne dejavnosti ipd. in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi za objekte:

-

stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti, le na območju CU:

-

večstanovanjske stavbe s pomožnimi objekti,

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti, le na območju z oznako PNRP CU:

-

župnišče s spremljajočimi objekti,

-

dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

poslovne in upravne stavbe,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali so javnega namena,

-

druge nestanovanjske stavbe, razen kmetijske,

-

gostinske, trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (razen v sakralnih in verskih stavbah),

-

na območju EUP MA 8 z oznako PNRP CU lahko v kombinaciji z bivanjem,

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti,

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(3)

Na območju EUP MT 12 in NO 2, ki je območje intenzivne kmetijske proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte:

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

druge nestanovanjske stavbe – le kmetijske s spremljajočimi objekti,

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(4)

V EUP ML 3 in NO 2, ki sta namenjeni urejanju okoljske infrastrukture, z oznako PNRP O, se smiselno upoštevajo PIP iz 54. člena tega odloka.

(5)

Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(6)

Na območju PNRP v EUP FI 5, NO 2, MA 8, ML 3, MT 12 in BG 1, ki je namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

(7)

V EUP TE 2 je na območjih zelenih površin, z oznako PNRP ZP, ki so namenjene za ureditev parkovnih površin, dopustna zasaditev drevja in grmičevja, hortikulturne ureditve in druge parkovne ureditve. Dopustna je tudi gradnja infrastrukturnih objektov in namestitev urbane opreme (sedežne klopi, razsvetljava, skulpture, vodnjak ipd.) ter montažnih objektov pritlične izvedbe (uta, nadstrešnica, paviljon ipd.) ter objekti iz Priloge 2.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih objektov se upošteva vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), tipologija, morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in družbene objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjost parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.

(2)

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m ali manj, če s tem soglaša sosed. Pri umestitvi objekta na parcelo je potrebno dosledno upoštevati obstoječi zaporedni sistem odmikov, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače.

(3)

Daljši odmiki med objekti so tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0 m, lahko so manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

(4)

Na območju z oznako PNRP CD, CU so odmiki objektov lahko manjši oziroma se objekti lahko stikajo, če zmanjšani odmik ne ruši vzpostavljenega prostorskega reda, ne povzroča nedopustnega vpliva na sosednje zemljišče, omogoča požarno varnost ter vzdrževanje stavbe in z zmanjšanim odmikom soglaša lastnik sosednjega zemljišča/objekta.

(5)

Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.

(6)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

(7)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost objektov na posamezni parceli se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest. Velikost obstoječih objektov se lahko poveča, če to dopušča faktor zazidanosti, ki znaša 0,4 na SK, 0,6 na CD in CU ter 0,8 na IK.

(2)

Višina stanovanjskih stavb je do dve etaži nad terenom (največ K+P+1 ali največ K+P+M). Na objektih s K+P+M ali objekti z mansardo so poleg strešnih oken možne strešne frčade in pultna okna.

(3)

Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+2 ali do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih stavb, stavb za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.

(4)

V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 ter do K+P+2 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

(5)

Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.

(6)

Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(7)

Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

č)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja. Stanovanjski objekti v vseh EUP iz prvega odstavka a) točke tega člena so praviloma pritlične hiše izrazito podložnega pravokotnega tlorisa, lahko lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt.

(2)

Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžna, ki je lahko lomljena ali sestavljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.).

(3)

Strehe morajo biti simetrične dvokapnice v naklonu od 30 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta in z opečno, sivo ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Smeri slemen so praviloma vzporedne s cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec smeri slemen. Štirikapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne. Enokapne in ravne strehe oziroma strehe z manjšimi nakloni so možne na prizidkih, ki so manjši od osnovnega objekta, na pomožnih objektih (enostavnih, nezahtevnih in ostalih pomožnih objektih) ter na večjih in širših nestanovanjskih objektih (širine več kot 10 m). Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Manjši nakloni strešin so dopustni pri nestanovanjskih objektih in pri enostavnih ter nezahtevnih objektih. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehah se lahko uredijo frčade, strešna in pultna okna. Na strehe se lahko namestijo tudi sončni sprejemniki.

(4)

Pomožni objekti, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovno skladni z osnovnim objektom.

(5)

Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).

(6)

Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu, ki je avtohton.

(7)

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V ozadju domačij se zasadijo stare sorte sadnega drevja.

(8)

Višina ograje ob cesti ne sme presegati višine 1,20 m, v notranjosti parcele do 1,60 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob cestah) morajo biti enotne višine. Bele plastične in okrasne betonske so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.

(9)

Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu, ograje ob parcelni meji pa so lahko višine 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene.

(10)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

(11)

Urbana oprema mora biti oblikovano enotna ter skladna v celotnem naselju, uporabi se enotne materiale.

(12)

Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

d)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m.

(2)

Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

(3)

Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e)

Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1)

Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

V EUP BG 1, FI 5, IC 3, MA 8, NO 2 in TE 2 se upošteva pogoje za posamezno enoto kulturne dediščine iz 74. člena tega odloka. Novi načrtovani objekti naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim sadovnjakom).

(2)

EUP BG 1, ki je v EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva splošne in skupne pogoje iz 75. člena tega odloka.

(3)

V EUP BG 1 in TE 2, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine.

V EUP BG 1 se v primeru gradenj novih objektov okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja. Novi načrtovani objekti, naj imajo takšne gabarite kot okoliški objekti in naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom). V EUP TE 2 se pri izvajanju ureditev naj ne posega v obrežno zarast ali strugo potoka. Na nepozidanih površinah naj se v največji možni meri ohranja travišča.

(4)

EUP BG 1 je v erozijsko ogroženem območju, zato se upoštevajo pogoji iz 82. člena tega odloka.

(5)

EUP FI 5 (Pm, Pp), IC 3 (Pm, Ps, Pp), LU 7 (Pm, Ps), MA 8 (Pm, Ps, Pp), ML 3 (Pp), MT 12 (Pp), NO 2 (Pm, Ps, Pp) in TE 2 (Pm, Pp) so v celoti ali delno v poplavnem območju. Do izgradnje protipoplavnih ukrepov (Sebeborske akumulacije) je potrebno na EUP IC 3, MA 8 upoštevati določila o omejitvah novogradenj na območjih poplavne nevarnosti (Priloga 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja). Novogradnja je na območju poplav v EUP IC 3 in MA 8 dovoljena šele po izvedenem ukrepu akumulacije v Sebeborcih. Pri posegih na ta zemljišča upošteva še splošne in skupne pogoje iz 82. člena tega odloka.

(6)

EUP FI 5 je v tretjem varstvenem pasu vodnega vira, zato se pri posegih upošteva občinski predpis o vodovarstvenih območjih vodnih virov.

(7)

Na območju izvedenih hidromelioracij (HMO) v EUP FI 5, MT 12 in TE 2 se pri posegih v prostor preveri izvedene drenažne sisteme ter jarke in se jih smiselno priključi na nove ureditve oziroma se jih v največji možni meri varuje.

(8)

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)

Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

33. člen

(zelena površina ob ribniku na igrišču za golf v Moravskih Toplicah – ZS)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

EUP MT 21 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so zelene površine za oddih, rekreacijo in šport, z oznako PNRP ZS, in je zaščitni pas ob ribniku, dopustni posegi, za objekte:

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

druge stavbe, ki niso uvrščene drugje, če služijo dejavnosti na območju in so montažne izvedbe,

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2 ter postavitev urbane opreme.

(2)

Na območjih prometne infrastrukture in na območjih PNRP prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

b)

Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m.

(2)

Objekti so pritlične izvedbe, lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Strehe dvokapne, ravne ali enokapne v opečni, sivi ali rjavi barvi. Lahko so krite s slamo ali ozelenjene. Objekti so montažne izvedbe. Objekti in urbana oprema morajo biti enotno oblikovani z upoštevanjem tradicionalne arhitekture območja.

(3)

Objekti naj bodo prednostno iz avtohtonih materialov v naravnih barvah, ki ne bodo izstopale v okolici.

(4)

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta, del parcele se ozeleni z avtohtonim drevjem in grmovjem.

(5)

Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na prostih površinah tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Namestitev velikih reklamnih panojev na zelenice in fasade ni dopustna.

(6)

V kolikor gre za ureditev območja v sklopu golf igrišča se upošteva oblikovalske ter zasaditvene pogoje iz ureditvenega načrta igrišča za golf. Ograja je možna, če je tako predvideno v ureditvenem načrtu igrišča za golf in je del ograje, ki obdaja igrišče za golf.

(7)

Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c)

Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1)

Za EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

č)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

V EUP se upošteva, da se območje nahaja na območju poplav (Pm, Ps, Pp). Pri načrtovanju ureditev na območju poplavne nevarnosti je potrebno upoštevati Prilogo 1 iz Uredbe o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja. Na območju srednje poplavne nevarnosti (Ps) gradnja objektov in nadvišanje terena, ki bi imeli bistven negativni vpliv na vodni režim in poplavno nevarnost na tem območju ni dovoljena.

(2)

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

d)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)

Za EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

34. člen

(centralna območja – šole – CD, BC, ZS)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V EUP in pEUP BG 3, FO 8, PR 2, PR 4/1, FO 4 in TE 10 so na območjih centralnih dejavnosti z oznako PNRP CD, ki so namenjena za družbene, socialne, vzgojno-varstvene, kulturne in izobraževalne dejavnosti ipd., dopustni posegi za objekte:

-

stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

večstanovanjske stavbe s poslovnimi in storitvenimi dejavnosti le v EUP v FO 4,

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

-

druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih), če služijo dejavnosti na območju,

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov (v EUP FO 8 se v ozadju območja lahko uredi zbirni center za odpadke)),

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo dejavnosti na območju (npr. čebelnjak, lopa za šolski vrt, kmečka lopa …).

(2)

V EUP BG 3 so na območjih namenjenih športnim dejavnostim, z oznako PNRP BC, dopustni posegi za objekte:

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

stavbe splošnega družbenega pomena namenjeni vzgoji, izobraževanju, športu, kulturi s spremljajočimi objekti,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo dejavnosti na območju (npr. čebelnjak, lopa za šolski vrt …).

(3)

V EUP PR 2 so na območjih namenjenim rekreacijskim dejavnostim, z oznako PNRP ZS, dopustni posegi, za objekte:

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2 ter kmetijski objekti, če služijo dejavnosti na območju (npr. premični ali montažni čebelnjak, montažna lopa za šolski vrt …). Nadzemni objekti so montažne izvedbe.

(4)

Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(5)

Na območju v EUP BG 3 z oznako PNRP K1 se poleg primarne rabe lahko vzdržuje in odstrani obstoječe zeleno igrišče. Na območju je poleg posegov iz 57. člena, možno vzdrževanje in ostranitev obstoječih ograj, nadstrešnic, klopi, košev za smeti, zaščitne mreže ipd. obstoječih objektov, ki služijo dejavnosti na območju.

b)

Pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja objektov

(1)

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, od javne občinske ceste ali poti 4,0 m. Odmiki od javnih cest so lahko manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmiki od vodotokov in vodnih površin 1. reda so 15,0 m, od ostalih vodnih površin 5,0 m. Odmik od gozda je za eno drevesno višino.

(2)

Velikost obstoječih objektov se lahko poveča do predpisanega faktorja zazidanosti. Objekti so lahko kvadratne, podolgovate ali lomljene oblike. Višina objektov je največ tri etaže (do K+P+2 ali do K+P+1+M) nad urejenim terenom, višina šolskega objekta je lahko štiri etaže nad urejenim terenom (do K+P+3 ali do K+P+2+M). Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. Na strehah objektov so lahko strešna okna. Namestijo se lahko tudi sončni sprejemniki. Faktor zazidanosti je 0,6.

(3)

Streha na vseh objektih je lahko v poljubnem naklonu ali ravna s poljubno kritino, ki mora biti opečne, sive ali rjave barve. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica.

(4)

Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra ipd.) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, ki je v manjšem deležu.

(5)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na meji, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in bele plastične ograje niso dovoljene. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem in so avtohtone. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(6)

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta v utrjeno dvorišče, del parcele se ozeleni.

(7)

Spominska obeležja in urbana oprema se postavi na prostih površinah tako, da ne ovirajo osnovne dejavnosti. Namestitev velikih reklamnih panojev na zelenice in fasade ni dopustna.

(8)

Urbana oprema mora biti oblikovano enotna, uporabi se enake materiale, ki so pretežno avtohtoni. Za kompleksnejše ureditve okoli objektov se izdela načrt krajinske arhitekture.

(9)

Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

c)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Pri nadaljnjih gradnjah se upošteva faktor zazidanosti parcele, ki znaša 0,6. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti.

(2)

Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI.

(3)

Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

č)

Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1)

Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

d)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

EUP in pEUP PR 2, FO 4, FO 8 in PR 4/1 so v območju EPO, v območju Natura 2000 in v območju KP Goričko, zato se na teh EUP upoštevajo pogoji iz 75. člena tega odloka.

(2)

V pEUP PR 4/1, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati območja travniških površin. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja.

(3)

Na delu EUP in pEUP BG 3, FO 4, FO 8, PR 2 in PR 4/1, ki so v erozijsko ogroženem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(4)

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

e)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)

Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

35. člen

(osrednja ali večja naselja v gričevnatem delu občine – SK)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

V EUP AD 7, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK, dopustni posegi za objekte:

-

stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki, počitniške hišice so dovoljene le v EUP SV 1),

-

stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

večstanovanjski objekt le v EUP PR 4 (med osnovno šolo in obstoječo gospodarsko cono),

-

župnišče s spremljajočimi objekti,

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

gostinske stavbe – penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in v skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje,

– trgovske stavbe, do velikosti objekta 200 m2 prodajne površine in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z avtomehaničnimi, proizvodnimi, obrtnimi delavnicami skladišči, hladilnicami in drugimi proizvodnimi delavnicami iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

stavbe splošnega družbenega pomena – dvorane za družabne prireditve, muzeji in knjižnice, stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo, stavbe za zdravstveno oskrbo – in sicer samo zasebne ambulante in veterinarske ambulante,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

– druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m2.

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

-

drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov,

-

energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2)

V EUP AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG 3, so na območju centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD in PNRP CU, ki so namenjene za družbene, socialne, verske, vzgojne, kulturne in izobraževalne dejavnosti in na območju z oznako PNRP CU tudi bivanju, dopustni posegi za objekte:

-

stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine s pomožnimi objekti:

-

dom za starejše in stavbe z oskrbnimi stanovanji,

-

župnišče s spremljajočimi objekti,

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev),

– trgovske (do 200 m2 prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z obrtnimi, proizvodnimi delavnicami ter skladišči iz skupine industrijskih stavb, pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje in niso objekti, ki prekomerno onesnažujejo okolje in motijo bivalno okolje,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

-

druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

-

drugi gradbeni inženirski objekti (razen pokopališč in odlagališč odpadkov),

-

energetske objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(3)

Na območju EUP PR 7, ki je območje intenzivne kmetijske proizvodnje, z oznako PNRP IK, so dopustni posegi za objekte:

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

druge nestanovanjske stavbe, le kmetijske in pomožne stavbe,

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

energetski objekti (kotlovnice, sončne elektrarne ne strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(4)

V EUP KR 1 na območjih zelenih površin, ki so namenjene športu in rekreaciji, z oznako PNRP ZS, so dopustni posegi, za objekte:

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti: stavbe za šport pod pogojem, da gre za funkcionalno razširitev objektov, ki se nahajajo na namenski rabi BC,

-

tribune,

-

druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (kot so nadstrešnice, oder za sodnika, oziroma objekti namenjeni dejavnosti na območju),

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju,

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(5)

V EUP KR 1 so na območjih stavbnih zemljišč, z oznako PNRP BC, dopustni posegi, za objekte:

-

nestanovanjski objekti s pomožnimi objekti:

-

stavbe za šport s spremljajočimi objekti in napravami, ki so namenjeni dejavnosti na območju,

-

gostinske stavbe (bife),

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo na območju ali služijo javni rabi,

-

drugi objekti, ki niso uvrščeni drugje, ki služijo dejavnosti na območju,

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,

-

drugi gradbeni inženirski objekti namenjeni dejavnosti na območju,

-

energetski objekti (kotlovnica in sončne elektrarne na strehah objektov s spremljajočimi objekti),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(6)

Na območjih drugih namenskih rab se upoštevajo PIP, ki veljajo za PNRP z oznako PC, PO in VC iz 55. in 59. člena tega odloka.

(7)

Na območju PNRP, ki so namenjena energetski infrastrukturi, z oznako PNRP E, in ki je namenjena komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP T, se upoštevajo PIP iz 56. tega odloka.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena, zaporednost odmikov ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objekte se locira vzdolž cestne gradbene linije, v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma v skladu z vzorcem pozidave. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji.

(2)

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

(3)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti.

(4)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(5)

Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objektov se določa ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4, na CD, CU in BC 0,6, na IK pa 0,8.

(2)

Višina objektov na SK sta dve etaži (do K+P+1 ali do K+P+M) nad urejenim terenom. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode. V primeru gradnje K+P+M ali objekti z mansardo, so poleg strešnih oken možne strešne frčade in pultna okna. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(3)

V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

(4)

Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina sakralnih stavb, objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.

(5)

Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadju domačije ter se jih izdatno obsadi.

(6)

Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

č)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika stanovanjskih stavb je lahko kvadratna ali podolžna, lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt.

(2)

Tlorisna oblika javnih objektov (družbeni, trgovski, gostinski in drugi javni objekti) ter kmetijskih objektov se lahko prilagaja namenu, vendar mora v osnovi biti prav tako podolžna, ki je lahko lomljena ali sestavljena. Izjeme so deli stavb in objekti, ki morajo biti zaradi funkcionalnih zahtev drugih oblik (silosi ipd.).

(3)

Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, sivo ali rjavo barvo kritine ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Štirikapne strehe so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ali če so za območje značilne. Manjši nakloni strešin so dopustni pri kmetijskih in nestanovanjskih objektih ter pri pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Na strehe se lahko namestijo tudi sončni sprejemniki. Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja v notranjosti dvokapnega dela objekta, ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica.

(4)

Na novogradnjah so dopustni odprte in zaprte lože. Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu. Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

(5)

Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).

(6)

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij zasadijo stare vrste sadnega drevja.

(7)

Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Pri zasaditvi se uporabi rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.

(8)

Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane, okrasne betonske in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene. Ob igrišču ali na robu rekreacijske površine se lahko postavi zaščitna mreža. Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu.

(9)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev neprometne obvestilne signalizacije se ureja v skladu z veljavnimi predpisi.

(10)

Urbana oprema v eni EUP mora biti oblikovana enotno, uporabi se enake materiale.

d)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

(2)

Vsaka samostojna gradbena parcela mora imeti dostop in dovoz z javne ceste. Priključek na javno cesto mora biti varen in urejen v skladu s predpisi o javnih cestah. Velikost parcel mora zagotavljati tudi možnost priključka na GJI na predmetni parceli. Pri novogradnjah mora biti, vsaj z ene strani, omogočen dostop v notranjost parcele.

(3)

Zagotovljeno mora biti predpisano število parkirnih mest in pod pogoji iz splošnih in skupnih PIP.

e)

Pogoji glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro

(1)

EUP se priključijo na krajevno omrežje GJI. Komunalne odpadne vode se do izgradnje krajevne kanalizacije in skupne čistilne naprave odvajajo v individualne male čistilne naprave ali v greznice. Vsebina greznic se odvaža na čistilno napravo.

(2)

Na območju varovalnih pasov infrastrukturnih objektov so dopustni posegi, če niso v nasprotju z veljavnimi predpisi za posamezen objekt oziroma če s posegom soglaša upravljavec tega objekta.

(3)

Za vse EUP veljajo splošni in skupni pogoji iz 7. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede priključevanja na GJI in grajeno javno dobro.

f)

Pogoji glede celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb

(1)

EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v EPO, v območju Natura 2000 in v območju krajinskega parka Goričko, EUP BE 1, LO 2, MO 2, PR 4 in RA 2 v naravni vrednoti ter EUP SB 5 v EPO se pri načrtovanju posegov v prostor upošteva pogoje iz 75. člena tega odloka.

(2)

V EUP AD 7, BE 1, ČI 2, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, LO 2, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SR 3, SV 1 in VG 3, kjer bo prišlo do posegov v ekstenzivne sadovnjake, je potrebno poškodovana drevesa nadomestiti. Na starejša drevesa primernih dimenzij v neposredni bližini pa naj se namestiti gnezdilnice za kvalifikacijske in zavarovane vrste ptic (velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro). V največji možni meri je potrebno ohranjati travniške površine. V primeru gradenj novih objektov naj se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja razen v EUP SR 3. V EUP AD 7, BE 1, IV 3 in MO 5 se na stare sorte sadnega drevja umesti v neposredni bližini po eno gnezdilnico za velikega skovika, pogorelčka in smrdokavro.

Na območju EUP BE 1, BU 1, ČI 2, FO 2, IN 5, KA 5, KR 1, MO 2, MO 5, MT 29, PO 1, PR 4 in PR 7 naj imajo novi načrtovani objekti takšne gabarite kot okoliški objekti ter naj se ohranja vzorec pozidave (kombinacija objekta s pripadajočim travniškim sadovnjakom).

Na KR 1 se v obrežno zarast potoka, ki teče po severni meji, ne posega in se v nočnem času igrišča ne osvetljuje. V največji možni meri je potrebno ohranjati površine ekstenzivnih travniških sadovnjakov in pripadajočih travniških površin ter v primeru gradenj novih objektov se okolica (izven območja funkcionalnih zemljišč) zasadi s starimi sortami sadnega drevja.

V EUP LO 2 v območje naravne vrednote (potok Curek – 7519) ni dovoljeno posegati.

V EUP PR 7 in RA 2 se na nepozidanih površinah predvidene širitve ohranjajo travišča, posamezna drevesa in mejice.

V EUP PR 4 in RA 2 v območje naravne vrednote (Ratkovski potok) ni dovoljeno posegati.

V EUP SV 1 je v največji možni meri potrebno ohranjati travniške površine (Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (pomembna rastišča kukavičevk). V EUP SV 1 ni dovoljeno tlakovanje širše okolice okrog objekta.

(3)

V EUP MO 2 se na območju delov parcel št. 981 in 982 k.o. Motvarjevci pri izvedbi ohranja mejica na vzhodnem robu omenjenih parcel. V čim večji meri je treba vzpostaviti in ohranjati travniške površine v okolici. Na območju EUP MO 2 na območju delov parcel št. 983, 984 in 985 vse k.o. Motvarjevci, pri posegih ohranja mejica (območje občasne struge) na zahodnem in južnem robu omenjenih parcel. Pozidava naj se omeji na območje severno (proti cesti) od občasne struge s potokom in njeno zarastjo, vanjo pa naj se ne posega. Na nepozidanih površinah naj se ohranja travišče in mejica.

(4)

V EUP BE 1, BU 1, ČI 2, LO 2, MO 2, MO 5, PO 1, PR 4, RA 2, SE 11 in VG 3, kjer je evidentirana kulturna dediščina se upošteva pogoje iz 74. člena tega odloka.

(5)

Na delu EUP AD 7, AD 8, BE 1, BU 1, FO 2, IN 5, IV 3, KA 5, KR 1, LO 2, MO 5, MT 29, PR 4, PR 7, RA 2, SB 5, SE 11, SR 3, SV 1 in VG 3, ki so v erozijsko ogroženem območju, se upošteva pogoje iz 82. člena tega odloka.

(6)

Na območju požarne ogroženosti v EUP SV 1 se upošteva določila 82. člena tega odloka.

(7)

Poleg navedenih pogojev veljajo še splošni in skupni pogoji iz 8. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na celostno ohranjanje kulturne dediščine, ohranjanje narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambnih potreb.

g)

Pogoji glede varovanja zdravja ljudi

(1)

Za vse EUP iz tega člena veljajo še splošni in skupni pogoji 9. poglavja tega odloka, ki se nanašajo na pogoje glede varovanja zdravja ljudi.

36. člen

(ostala manjša naselja in zaselki v gričevnatem delu občine – SK)

a) Pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor

(1)

EUP in pEUP AD 2, AD 4, AD 5, AD 7/1, BG 10, BU 7, FI 2, FI 3, FI 11, FI 12, FI 14, FI 15, FO 5, FO 6, IN 1, IN 4, KA 7, KR 3, LO 3, MT 26, MT 28, MT 29/1, MT 29/2, MT 31, RA 4, RA 3, SB 1, SB 3, SE 2, SE 3, SE 7, SE 8, SE 10, VG 1, VG 4 in VG 8 so na območjih stavbnih zemljišč, ki so površine podeželskih naselij, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi, z oznako PNRP SK ter na območju razpršene poselitve z oznako PNRP A v BG 10, namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi in površinam kmetij z ali brez dopolnilnih dejavnosti, dopustni posegi, za objekte:

-

stanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

eno- in dvostanovanjske stavbe (stanovanjske hiše, kmečke hiše in druge podeželske hiše, počitniške hišice (slednje v EUP IN 4 niso dovoljene), podobne enostanovanjske stavbe in dvojčki),

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

gostinske stavbe – penzioni, gostišča in podobne stavbe za nastanitev, kmetije z nastanitvijo, turistične kmetije, z ali brez restavracij (kampi, šotorišča, kot del dejavnosti in skladu z predpisi), gostilne, restavracije in točilnice, druge gostinske stavbe za kratkotrajno namestitev – in sicer samo mladinska prenočišča, počitniški domovi in druge gostinske stavbe, ki niso razvrščene drugje,

-

trgovska dejavnost, če gre za dopolnilno dejavnost na kmetiji ali prodajo izdelkov proizvodnje ali druga »butična« prodaja (prodaja kruha, zelišč, suvenirja …) in druge stavbe za storitvene dejavnosti, vključno z obrtnimi, proizvodnimi delavnicami ter skladišči iz skupine industrijskih stavb (razen tovarn), pod pogojem, da ne presegajo mejne ravni hrupa predpisano za to območje,

-

poslovne in upravne stavbe – pisarne in poslovni prostori lokalnih skupnosti, krajevnih uradov, različnih društev ipd., druge poslovne stavbe – stavbe s pisarnami in poslovnimi prostori, ki so namenjeni lastnemu poslovanju podjetij, kot del stanovanjskega objekta, kot prizidek k stanovanjskemu objektu ali kot del druge dejavnosti,

-

stavbe splošnega družbenega pomena, kot so dvorane za družabne prireditve, muzeji, knjižnice, informacijska središča in podobno, vzgoja in izobraževanje na domu, vremenske postaje, observatoriji, zdraviliške dejavnosti, veterinarske ambulante, oboje z lekarno, stavbe za kombinirane nastanitev, nege in zdravstvene oskrbe in podobno, pomožne stavbe, športni objekti in tribune na športnih igriščih,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja in služijo javni rabi,

– druge nestanovanjske stavbe. Vinske kleti in zidanice ob pogoju, da ima investitor v lasti ali izkazanem najemu vinograd ali sadovnjak v velikosti 3000 m2.

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

-

drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov,

-

energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(2)

V EUP IN 4 so na območjih centralnih dejavnosti, z oznako PNRP CD, ki so namenjene družbenim, vzgojnim, kulturnim, sakralnim, izobraževalnim dejavnostim ipd., dopustni posegi, za objekte:

-

nestanovanjske stavbe s pomožnimi objekti:

-

gostinske stavbe (razen hotelov in samostojnih apartmajev),

– trgovske (do 200 m2 prodajne površine) in druge stavbe za storitvene dejavnosti s skladišči,

-

poslovne in upravne stavbe,

-

stavbe splošnega družbenega pomena,

-

stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij, ki so skladne z namembnostjo območja in služijo javni rabi,

-

druge nestanovanjske stavbe (razen kmetijskih),

-

gradbeni inženirski objekti:

-

objekti prometne infrastrukture,

-

cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi ter spremljajoči objekti,

-

drugi gradbeni inženirski objekti, razen pokopališč in odlagališč odpadkov,

-

energetski objekti (kotlovnice in sončne elektrarne na strehah objektov s pripadajočo opremo in inštalacijami),

-

ostalo: objekti iz Priloge 2.

(3)

V EUP SB 1 in BG 10 na območju kmetijskih zemljišč, z oznako PNRP K1, veljajo pogoji iz 57. člena tega odloka.

(4)

Na območjih prometne infrastrukture in na območjih prometnih površin, z oznako PNRP PC in PO, se upoštevajo PIP iz 55. člena tega odloka.

(5)

Na območju PNRP, ki so namenjena energetski in komunikacijski infrastrukturi, z oznako PNRP E in T, se upoštevajo PIP iz 56. člena tega odloka.

b)

Pogoji glede lege objektov

(1)

Pri umeščanju novih objektov se upošteva tipologija, upošteva se vzorec pozidave (lega objektov, usmerjenost objektov, smer slemena ipd.), morfologija zazidave in regulacijske črte. Stanovanjske in javne objekte se locira vzdolž cestne gradbene meje, v gradbeno linijo obstoječih objektov, z daljšo stranico vzporedno s cesto oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Nezahtevne in enostavne objekte se prednostno locira v notranjosti parcele. Lahko so pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele. Objekte za kmetijsko proizvodnjo in pomožne objekte se gradi v notranjosti parcele, razen na območjih, kjer je tradicionalna zasnova razporeditve objektov drugačna, kar mora biti prav tako prikazano in utemeljeno v projektni dokumentaciji. Kmetijski objekti so lahko pravokotno priključeni na stanovanjski objekt in pravokotno lomljeni, lahko so tudi samostojni v notranjosti parcele.

(2)

Najmanjši odmik novih stavb od sosednje parcelne meje je 1,0 m, s soglasjem soseda tudi manj. Za vse objekte na eni parceli velja zaporedni odmik od parcelne meje, kar pomeni, da se bližnji odmiki ponavljajo le na eni strani parcele oziroma se upošteva obstoječi vzorec pozidave. Bližnji odmik se določi glede na pretežnost obstoječe pozidave. Odstopanja so možna, če objekta zaradi drugih omejitev (potek infrastrukturnega voda, poplavno območje, bližina vodotoka ipd.) ni možno umestiti drugače. Daljši odmiki med objekti so praviloma tolikšni, kolikor znaša višina najvišjega sosednjega objekta oziroma manj, če se zagotovi ustrezno osončenost, zasebnost, varnost in dostopnost bivalnih prostorov ter druge tehnične pogoje pri vseh sosednjih objektih. Odmiki od meja in sosednjih objektov morajo zagotavljati tudi možnost umestitve priključkov GJI na predmetnem zemljišču. Odmik od javne občinske ceste ali poti je 4,0, lahko je manjši, če je gradbena linija obstoječih objektov ob cesti bliže od navedenih odmikov in če s tem soglaša upravljavec ceste. Odmik katerega koli objekta od vodnih in priobalnih zemljišč je ob vodotokih drugega reda najmanj 5,0 m ter ob vodotokih prvega reda v naseljih 15 m. Odmik od gozdnega roba je za eno drevesno višino.

(3)

Ograja mora biti postavljena znotraj parcele ali na parcelno mejo, če se tako sporazumeta oba soseda. Ograje ob cestnih uvozih, priključkih in ob drugih prometnih površinah se postavi tako, da omogočajo preglednost in ne ovirajo prometa po javni cesti. Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane.

(4)

Spominska obeležja in urbano opremo se postavi tako, da ne ovira prometa in da ne zastira značilnih pogledov na objekte ali območja. Višina reklamnih tabel in neprometnih znakov na prometnih površinah mora biti 2,5 m nad pločnikom oziroma pohodno površino. Namestitev velikih reklamnih panojev na fasade ni dopustna.

(5)

Za nezahtevne, enostavne in začasne objekte, ki se gradijo na kmetijskih zemljiščih na robovih stavbnih zemljišč veljajo PIP-i za EUP v kateri se nahaja kmetija/domačija.

c)

Pogoji glede velikosti

(1)

Velikost novih objektov in povečanje obstoječih objektov se določa glede na velikost parcele in glede na obvezne odmike od javnih cest in ob upoštevanju faktorja zazidanosti stavbne parcele, ki znaša na SK 0,4, na CD pa 0,6.

(2)

Višina kmetijskih objektov se prilagaja namenu, vendar ne smejo biti vidno izpostavljeni v širšem prostoru oziroma predstavljati nove dominante v prostoru. Višji objekti morajo biti vkomponirani v silhueto naselja in prikazani v projektni dokumentacij. Silosi so lahko visoki do 13,0 m. Stolpni silosi ne smejo biti umeščeni na vhodu v naselje, kjer bi bili vidno izpostavljeni. Prednostno se umeščajo v ozadje domačije ter se jih izdatno obsadi. Kleti so lahko grajene samostojno in prekrite z zemljo (ozelenjene).

(3)

Velikost in kapaciteta kmetijskih proizvodnih objektov je omejena z velikostjo in lego parcele, na kateri se gradijo in velikostjo kmetijskih zemljišč, na katere se odvaža gnoj in gnojevka. V skladu s predpisi o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla je pri gnojenju z živinskimi gnojili za letni vnos za 1GVŽ* treba zagotoviti od 0,4 do 0,5 ha kmetijskih zemljišč. *1 GVŽ je 500 kg žive teže živali

(4)

Višina objektov namenjenih javnim/družbenim funkcijam, večstanovanjski objekti, stavbe za posebne namene se prilagaja obstoječim objektom znotraj območja centralnih dejavnosti in so lahko do tri etaže (do K+P+1+M) nad urejenim terenom. Višina objektov se lahko poveča, če se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabariti prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP. Višina sakralnih stavb, objektov za šport, gasilskih domov (stolpov) in drugih javnih objektov, ki zahtevajo zaradi svoje funkcije višje gabarite, se prilagodi namenu. Sprememba višine objekta mora biti utemeljena v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja s prikazom višin sosednjih objektov in strokovno utemeljitvijo.

(5)

Višina objektov je dve etaži nad urejenim terenom (do K+P+1 ali do K+P+M). V primeru gradnje K+P+M ali K+P+1+M so poleg strešnih oken možne strešne klasične frčade in pultna okna. Objekti so lahko podkleteni, pri določanju kote kleti se upošteva višina talne vode.

(6)

V primeru gradnje objekta višine do K+P+1 je prostor pod streho lahko izkoriščen s strešnimi okni, kolenčni zid je največ 50 cm, strešne frčade ali pultna okna na teh objektih niso dovoljene.

č)

Pogoji glede oblikovanja

(1)

Tlorisna oblika objektov je lahko kvadratna ali podolžna, lahko je lomljena v L ali U, lahko združena z gospodarskimi kmetijskimi objekti v enoten objekt. Vsi objekti morajo biti oblikovani v skladu s arhitekturno tipologijo območja.

(2)

Strehe morajo biti simetrične dvokapnice z nakloni od 35 do 45 stopinj, s smerjo slemena po daljši stranici objekta, z opečno, sivo in rjavo kritino ter na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Turistični ter gostinski objekti imajo lahko kritino iz slame. Štirikapne strehe, so dopustne, če gre za zapolnitev vrzeli med štirikapnimi objekti ter, če so za območje značilne. Manjši nakloni strešin so dopustni pri večjih kmetijskih objektih ter na trgovskih, poslovnih in javnih objektih. Manjši nakloni dvokapnih streh, ravne in enokapne strehe (do 15 stopinj) so možni tudi na pomožnih, enostavnih in nezahtevnih objektih. Del stavbe se lahko kombinira z ravno ali enokapno tako, da je ca. 2/3 objekta dvokapna streha (zajema večji del stavbe in vizualno prevladuje ter sledi vzorcu pozidave) ter max. 1/3 objekta ravna ali enokapna streha, ki mora biti nižje od slemena dvokapnice. Ravni ali enokapni del strehe je lahko v večjem deležu, če se nahaja za dvokapnim delom objekta (v notranjosti parcele), ki ni višji od dvokapnega dela objekta. Kot dvokapna streha se šteje tudi vertikalno zamaknjena dvokapnica. Na strehe se lahko namestijo sončni sprejemniki. V kolikor geomehansko poročilo dovoljuje poseg v teren, so objekti lahko tudi vkopani v pobočje z zeleno streho oziroma prekriti z zemljo in spojeni z okoliškim reliefom (razen na območju obcestne gradnje in v primeru zapolnitve vrzeli). Na strehah se lahko uredijo frčade, pultna in strešna okna.

(3)

Oblikovanje vseh nestanovanjskih objektov naj bo čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani tipologiji prostora. Pri določanju višine objektov je potrebno upoštevati tudi vertikalni gabarit zaselka ali domačije, tako da novi objekti na izstopajo iz celotne podobe naselja, zaselka ali domačije razen, kadar gre za dominantne objekte v prostoru tako po funkciji, kot po oblikovanju (kapele, cerkve …).

(4)

Okenske odprtine na objektih so pokončne, razporedi se jih simetrično. Na novogradnjah so dopustne odprte in zaprte lože (balkoni so prepovedani). Objekti za lastne potrebe, zgrajeni na zemljiških parcelah, ki pripadajo osnovni stavbi, morajo biti oblikovani in obdelani podobno, kot osnovni objekt.

(5)

Dovoli se svetle, pastelne barve fasad. Uporaba signalnih, kričečih in fluorescentnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče, izstopajo in so neavtohtone (npr. citronsko rumena, živo rdeča, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra) ni dopustna. Barva fasade naj bo skladna z barvo stavbnega pohištva. Dovoli se tudi fasade z leseno oblogo, oblogo iz kamna, ki je v manjšem deležu ter avtohton. Talni zidec naj bo temnejših rjavih, peščenih in sivih barv.

(6)

Okolica objektov se uredi glede na funkcijo objekta. Del parcele pri domačijah je kmečko dvorišče. Možno je delno nasutje terena na parceli ob pogoju, da je na taki parceli urejen odvod padavinske vode, s čimer se prepreči zamakanje sosednjih zemljišč. V EUP se v ozadju domačij zasadijo stare vrste sadnega drevja.

(7)

Višina ograje ob javnih cestah in dovozih ne sme presegati višine 1,20 m, višja je lahko v notranjosti parcele (do 1,60 m). Ograje ob zunanjih mejah enot urejanja (to je ob dovoznih cestah) morajo biti enake višine in oblikovane enotno. Ograje so lahko lesene, kovinske, žične, betonske in zasajene. Bele plastične ograje in okrasne betonske so prepovedane. Pri zasaditvi se uporabi avtohtone rastline, ki jih je možno oblikovati in vzdrževati s striženjem.

(8)

Zaščitna mreža ob rekreacijskih površinah se višinsko prilagodi namenu. Ograje ob parcelni meji so višine do 1,8 m. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, ki se lahko kombinirajo z listnato živo mejo. Masivne, zidane in plastične ograje na teh območjih niso dovoljene.

(9)

Urbana oprema v enoti urejanja prostora mora biti oblikovana enotna, uporabi se enake materiale.

(10)

Gradbeni inženirski objekti se oblikovno prilagodijo namenu.

d)

Pogoji in merila za parcelacijo

(1)

Velikost in oblika novih gradbenih parcel je odvisna od namena, velikosti in zmogljivosti načrtovanih objektov in tlorisne zasnove ter tipologije zazidave. Pri določanju velikosti se upošteva tudi faktor zazidanosti, ki znaša na SK 0,4 in na CD 0,6. Parcele v obcestnem nizu so pravokotne na cesto oziroma vzporedne z obstoječo parcelacijo. V notranjih območjih je oblika parcel lahko poljubna. Širina parcel mora zagotavljati sanitarne in požarne odmike med objekti. Za samostojne stanovanjske objekte širina novih parcel ne sme biti manjša od 16 m, razen če gre za strnjeno zazidavo.

O predpisu

Sodna praksa

Citati

Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Moravske Toplice

Časovnica